Civilnodružbena Koalicija brez strahu v četrtek, tri dni pred državnozborskimi volitvami, organizira demonstracije proti politiki sovraštva v središču Ljubljane. Foto: BoBo
Civilnodružbena Koalicija brez strahu v četrtek, tri dni pred državnozborskimi volitvami, organizira demonstracije proti politiki sovraštva v središču Ljubljane. Foto: BoBo
Vesna Leskošek
V koaliciji poudarjajo, da politične stranke pri organiziranju demonstracij ne sodelujejo, prav tako med govorniki ne bo politikov. Foto: BoBo
Filip Dobranič
Filip Dobranič je zaradi organizacije protesta tudi sam žrtev sovražnega govora predvsem na spletu. Foto: BoBo

Bolj kot konkretni primeri me skrbita količina tega sovraštva in naša popolna pripravljenost, da to ignoriramo, sprejemamo in še naprej toleriramo.

FIlip Dobranič, Danes je nov dan

Netenje sovraštva in deljenje ljudi na različne skupine je postalo ključni instrument boja za oblast, kar pa ne pomeni, da gre za legitimen način boja za oblast, meni Filip Dobranič, eden od organizatorjev prihajajočega četrtkovega protesta Brez strahu - proti politiki sovraštva. "Vse največje grozote v zgodovini so se začele ravno s podpihovanjem in organiziranim spodbujanjem sovraštva. S politiko, ki je razglašala skupine ljudi za ničvredne in nevarne, namesto blaginje je sejala strah, namesto solidarnosti nasilje. Danes se ta politika s praznimi obljubami želi vrniti v naš prostor, mi pa nismo nasedli njenim lažem in ne bomo dovolili, da nam vlada," je dodal Dobranič.

Protest proti žalitvam
Protest Brez strahu - proti politiki sovraštva, ki bo v četrtek ob 17. uri na Trgu republike, organizira "široka, neformalna in odprta koalicija posameznikov in civilnodružbenih iniciativ, ki ne sprejemajo nadaljevanja in krepitve politike sovraštva," je pojasnila študentka in aktivistka Rina Pleteršek in poudarila, da politične stranke pri organizaciji demonstracij ne sodelujejo, prav tako politiki niso vabljeni kot govorci.

Dobranič opaža, da so v tokratni predvolilni kampanji najbolj izpostavljena skupina migranti in begunci in drugi ljudje iz tujine, a opozarja, da se sovraštvo hitro širi na različne skupine ljudi. Kot eden od organizatorjev protesta je bil takoj po tem, ko se je izpostavil na televiziji, na spletu deležen raznovrstnih žaljivk: "Žaljivke hodijo od tega, da sem peder, do tega, da sem imigrant. Celoten spekter nekih osebnih okoliščin se še vedno zlorablja za to, da ljudi žalijo. Mislim, da to kaže na to, da bodo ljudje, ki želijo širiti sovraštvo, uporabili katero koli nalepko, ki jo lahko dobijo."

Sovraštvo iz besed hitro preraste v dejanja
Vesna Leskošek
, dekanka fakultete za socialno delo, meni, da se sovraštvo nikoli ne nanaša le na skupine, na katere je usmerjeno, ampak vedno vpliva na celotno družbo. "Sovražni govor o prejemnikih denarnih socialnih prejemkov, ki smo ga poslušali v letu 2007 do 2010, je imel učinek na zmanjševanje socialnih pravic za vse ljudi, ne samo za tiste skupine, proti katerim je bil uperjen. Sovraštvo niso zgolj besede, ampak so vedno hkrati tudi družbena dejanja. Začne se z besedami, konča se z dejanji, ki so zares nevarna, ogrožajoča in utišajo mnoge skupine ljudi.«

Če torej stranke v tej kampanji volivce nagovarjajo s protimigrantskimi parolami, so bile pred prejšnjimi volitvami na udaru druge skupine. Pred štirimi leti so bili po opažanju Leskoškove to revni, Romi in predstavniki LGBT-ja, a Slovenija ima vse od osamosvojitve bogato zgodovino sovražne uperjenosti v predvolilnih obdobjih. "Če pa pogledamo svojo polpreteklost: na prvih volitvah so bili to zagotovo ljudje nekdanjih jugoslovanskih republik, čemur je sledil izbris," primer, kako sovraštvo iz besed prehaja v konkretna dejanja, ponazori Leskoškova in doda: "V naslednjih so bili to Afričani in Afričanke in potem se je zgodilo nekaj zelo odmevnih napadov na Afričane oziroma velikih pretepov. Ti primeri iz preteklosti pokažejo, da imajo besede, ki jih ljudje izrekajo, konkretne učinke."


Sovražni govor kot trend
Na vprašanje, ali se slovenska predvolilna kampanja zgleduje zgolj po kampanjah drugih evropskih držav, Avstrije, Nemčije, Madžarske, v katerih so nekatere stranke s protimigrantsko retoriko prav tako skušale pridobiti volivce, Leskoškova odgovori, da bi problem res lahko umestili v Evropo, a da to ne zmanjšuje naših lokalnih potencialov za sovraštvo: "Naša zgodovina od leta 1992 zagotovo kaže na to, da je politika utemeljena na sovražnih dejanjih, ni se nam treba pri tem sklicevati na Evropo. Zagotovo je v Evropi trenutno neki trend političnega populizma, ki se je začel že z Berlusconijem." Dobranič se ne strinja, da gre pri tem le za evropski trend: "Tudi v ZDA je Trump prišel na oblast s politiko sovraštva, trenutni vladar Izraela je na oblasti s politiko sovraštva, če kaj, potem je to svetovni trend.«

Video, ki ga je pripravila iniciativa Brez strahu, prikazuje posameznike, ki so posredno ali neposredno tarče sovražnih izjav, ki jih preberejo:

Bolj kot konkretni primeri me skrbita količina tega sovraštva in naša popolna pripravljenost, da to ignoriramo, sprejemamo in še naprej toleriramo.

FIlip Dobranič, Danes je nov dan