Gost oddaje Marcel je bil Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade. Foto: Zajem zaslona
Gost oddaje Marcel je bil Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade. Foto: Zajem zaslona

Z državnim sekretarjem za mednarodne zadeve ter nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade Vojkom Volkom se je pogovarjal voditelj oddaje Marcel Marcel Stefančič.


Iranski napad je bil pričakovan ali ne?
Seveda je bil pričakovan. Ehud Barak je nekoč rekel, da je Bližnji vzhod tam, kamor hodijo umirat napovedi. No, zdaj vidimo, kako se je svet spremenil, zdaj je vse predvidljivo, tudi na Bližnjem vzhodu.

Vse se je zmešalo, svet je šel v zadnjih 20 letih tako na slabše, da nihče niti ne pomisli, da bi šel v Združene narode, da bi sprožil mehanizme Arabske lige, da bi šli po dekalogu mirnega reševanja sporov, ki smo jih delali še v času hladne vojne. Danes ni nikomur nič mar.

O premiku na slabše

Ok, bil je pričakovan. Ali je bil tudi upravičen?
Danes nihče več tega ne sprašuje, danes se ljudje napadajo, živimo v vojnah, nikomur ni nič mar.

Šlo je za povračilni ukrep, Izrael je nedavno napadel iranski konzulat v Siriji, v Damasku. So povedali, da bodo vrnili, in so vrnili.
Lahko bi vrnili na en drug konzulat …

Ampak kaj je danes pravičnost, kaj je danes upravičeno?
Vse se je zmešalo, svet je šel v zadnjih 20 letih tako na slabše, da nihče niti ne pomisli, da bi šel v Združene narode, da bi sprožil mehanizme Arabske lige, da bi šli po dekalogu mirnega reševanja sporov, ki smo jih delali še v času hladne vojne. Danes ni nikomur nič mar. Na vsak napad je odgovor drug napad. Na napad Hamasa na Izrael je sledil pričakovan odgovor, brutalen ravno tako.

Saj zdaj ne pričakujemo spet napad Izraela?
Pričakujemo ga.

Izrael je imel veliko pomoč Američanov, Angležev, Francozov, Jordancev, Savdske Arabije pri obrambi pred iranskimi raketami, letalniki in tako naprej. Kaj nam to pove?
Nekateri govorijo o tem, da nastaja arabski Nato, gre predvsem za to, da Iran ni najbolj priljubljena država in je država, ki že dolgo let producira nevarnosti, financira vse sorte milic, ne glede na to, katerim verskim ločinam pripadajo, v Iraku, v Siriji, kjer hočete.

Ampak, skušajo preživeti, tako kot vsi.
Naj spomnim na tem mestu na nekaj, kar svet prepogosto pozablja, jaz pa opozarjam na to. Leta 2018 je takoj po tem, ko je prišel na oblast predsednik Trump, odpovedal JCPOA-sporazum o jedrskem oboroževanju v trenutku, ko je Iran obetal, da bo postal spet cvetoča država, kot je že bil. Naj povem, da so bile milijardne investicije francoske, italijanske, britanske, vse je šlo v Iran, obnavljale so se finančne vezi, še preko slovenskih bank je Iran lahko takrat posloval. Potem pride Trump, se odpove, enostransko, brez konzultacije zaveznikov, temu sporazumu. In kaj se zgodi? Iran zdrkne nazaj v temo mul in avtokratskega verskega režima.

Vojko Volk. Foto: Zajem zaslona
Vojko Volk. Foto: Zajem zaslona

In financiranja milic …
In financiranja milic. Ker je Trump prekinil odnose z Iranom, jih je obnovil Putin, Putinov režim, in danes se zgodi to, da imamo enake napade, kot jih izvaja Putin z enakimi letali na Ukrajino. Enako izvaja s svojimi letalniki in balističnimi in drugimi izstrelki Iran na Izrael. Slab rezultat.

Isti izstrelki, s katerimi so Američani prej bombardirali arabske države …
Tako je.

To je ta totalna sprevrženost. Vlada, če prav razumem, pravi, da gre za nepotrebno zaostrovanje napetosti na Bližnjem vzhodu. Kdo bolj zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu: Iran ali Izrael?
To je težka tekma in težka odločitev, če bi točkovali.

Izrael že mesece zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu, pobili so že 34.000 Palestincev, še več, verjetno okrog 40.000, 15.000 otrok, ali ni to zaostrovanje napetosti?
To je zaostrovanje napetosti, ne pozabimo pa, da se spori tam vlečejo že 1000 let. Zadnji spor se je začel 7. oktobra z brutalnim napadom Hamasa, ki ga brez težav podpira Iran, in to brez sramu. Naredili so ta brutalni napad, vedoč, kaj se bo zgodilo, in danes imamo tam Hamas, ki pričakuje, da bo nekdo priznal Palestino ta čas, ko oni vodijo ta boj.

Na Zahodnem bregu ni Hamasa in Izrael kljub temu pobija Palestince.
Bom povedal še več, na Zahodnem bregu vlogo Hamasa igrajo nasilni naseljenci, Izraelci.

Da, seveda, ob podpori izraelske vojske, saj brez vojske ne bi mogli nič.
Kar je ogromna katastrofa. Hočem reči, rešitev ta hip, instantna rešitev za neke spore, ki tam trajajo tisočletje ali pa zadnje stoletje, žal ni.

Če smo že ravno pri tem, da ni rešitve. Zakaj se Natove enote, zakaj se Amerika, Britanija, Francija, Jordanija, Savdska Arabija, ki so zdaj pomagale v obrambi pred letalniki, ne postavijo vmes med Izraelce in Palestince, zakaj ne naredijo živega zidu?
Da, natanko to si prizadevamo. Zdaj resno, odkrito pred gledalci povem, to si prizadevamo in se trudimo. Bili smo že dosti blizu, a nam to, kar se je zdaj zgodilo, ni pomagalo, niti, kar je Izrael pred tem naredil. Ampak to je edina rešitev. Edina država, ki ima odločilen vpliv na razmere na Bližnjem vzhodu, so Združene države Amerike, in moramo jih pridobiti zato, da nekaj ukrenemo. Na našo nesrečo poteka v Ameriki volilna kampanja, kjer ima Biden svoje omejitve.

Ali Slovenija čaka Ameriko na dovoljenje, da bo priznala Palestino?
Ne.

Slovensko priznanje Palestine je neizogibno, želimo pa to narediti takrat, ko bo jasno, kaj s tem naredimo, in ko bomo dosegli pozitiven učinek v eni skupini držav, kjer bo to, bom rekel, tistega, ki noče nehati teh spopadov, zabolelo. Ampak, dokler trajajo spopadi, mi lahko ogrozimo ljudi na terenu.

O priznanju Palestine

Ali bi lahko to, kar se je zdaj zgodilo, ustavilo slovensko razmišljanje o tem, da bi priznali Palestino?
Slovensko priznanje Palestine je neizogibno, želimo pa to narediti takrat, ko bo jasno, kaj s tem naredimo, in ko bomo dosegli pozitiven učinek v eni skupini držav, kjer bo to, bom rekel, tistega, ki noče nehati teh spopadov, zabolelo. Ampak, dokler trajajo spopadi, mi lahko ogrozimo ljudi na terenu.

Pojdiva zdaj k napadu na Slovenijo. Te dni ste rekli, da je bila napoved strelskega pohoda na eni izmed slovenskih šol del ruskega hibridnega vojskovanja v Sloveniji. Ali lahko poveste kaj več?
Tega nisem trdil, rekel sem, da je lahko del tega. Nekdo je sam od sebe napisal 'slava Rusiji', težko je pripisovati, kdo je kaj naredil, ker je veliko tega dogajanja under false flag (pod lažno zastavo, op. n.), da se nekdo predstavlja za nekaj drugega. Dejstvo pa je, da ogromen del teh napadov izhaja iz Rusije. Naj povem, da je bil eden zadnjih napadov ruskega napadalca, ki ima svoje ime – ne bom mu delal reklame – Slovenci, povejte nam koga še napadamo? In odgovor je bil napadite UKC, univerzitetni klinični center, in je bil napaden in k sreči tudi obranjen.

Marcel Štefančič. Foto: Zajem zaslona
Marcel Štefančič. Foto: Zajem zaslona

Napoved strelskega pohoda je bila lažna novica oz., kot ste vi rekli, podtikanje alarmantnih informacij. Zdaj, če je šlo za podtikanje lažnih novic, zakaj so potem pri nas zagnali tak preplah, tako paniko?
To je stvar izrednega nadzora, ki se zdaj dogaja na policiji in ga je odredil minister Poklukar in jaz komaj čakam in želim, da se to čim prej zgodi, da vidimo, zakaj je prišlo do napačnih reakcij, ki so privedle do panike.

Na eni strani lažna novica, na drugi strani pa se šole prelevijo v bunkerje.
V šolah se ni zgodilo prvič, da nekdo kliče, da je bomba v šoli, in jo izpraznimo. Tako da v šolah imajo neke izkušnje s temi ravnanji. V tem konkretnem primeru, je bilo zelo težko ugotoviti, kdo to dela.

A je grožnja sploh obstajala?
Tega pa res ne more nihče povedati.

Hočete reči, niso vedeli, če obstaja?
Če obstaja en odstotek možnosti, da se nekaj zgodi, v demokratičnih družbah ukrepamo, ker nam je vsako življenje dragoceno.

Kaj vi mislite, ali je v tem primeru prišlo do pretiravanja?
V tem primeru sem mnenja, da je prišlo do pretiravanja.

Ali so kibernetski napadi na državne spletne strani prišli z istega naslova kot napoved tega šolskega streljanja?
Tega ne vem, še ugotavljamo.

Kibernetske napade naj bi izvedla ruska hekerska skupina Ljudska kibernetska vojska, če sem prav razumel?
Da, ne delajmo jim reklame, ker to si želijo. Najbolj so srečni, kadar jih omenjamo.

Ali je povezana s Kremljem?
Zelo verjetno.

Ali ti kibernetski napadi veljajo za napad na Slovenijo?
Prav gotovo.

Za bombardiranje Slovenije?
Prav gotovo. Za kibernetsko bombardiranje Slovenije.

Ali je to vse skupaj povezano z izgonom Sergeja Lemeševa, namestnika vojaškega atašeja na ruski ambasadi?
Ne verjamem, ker to se dogaja že dolgo časa.

To je neka posebnost slovenske levice, kjer se Nato nekako stigmatizira in sovraži in s tem bo treba en dan razčistiti. Švedi se niso eno jutro zbudili zadrogirani in vstopili po 200 letih nevtralnosti v Nato. So imeli razloge za to.

O Natu

Slovenija je izgnala Lemeševa, ker da je, smo slišali, s svojo mrežo sodelavcev skušal vplivati na praznovanje 20. obletnice vstopa Slovenije v Nato ter obuditi negativna čustva do Nata. Toda zakaj bi to počel, saj slovensko članstvo v Natu že itak podpira le še 52 % Slovencev, kot kaže anketa, ki jo je izvedel sam Nato?
52-odstotkov Slovencev je za Nato, 32 proti, če v košarki zmagamo 52-32, je to velika zmaga. Kot drugo, odnos do Nata, slovenske levice, slovenskih socialdemokratov tudi, če hočete, je drugačen od evropskih, Scholz je socialdemokrat, nima problema z Natom, s podporo Natu, Sanchez tudi ne, Costa na Portugalskem tudi ne, tako da to je neka posebnost slovenske levice, kjer se Nato nekako stigmatizira in sovraži in s tem bo treba en dan razčistiti. Švedi se niso eno jutro zbudili zadrogirani in vstopili po 200 letih nevtralnosti v Nato. So imeli razloge za to.

Eden izmed ciljev ruske vohunske mreže naj bi bilo tudi majanje zaupanja v vlado, ampak ta vlada že uživa nizko zaupanje, zakaj bi Rusi počeli to, kar izdatno počnejo že sami Slovenci? Slišimo tudi, da naj bi Lemešev svojo mrežo sodelavcev uporabljal za ustvarjanje razkola v slovenski družbi, ampak saj ta razkol v slovenski družbi zelo dobro ustvarjamo mi sami, ne potrebujemo Rusov, da bi bili razklani?
Bolje vprašaš, kot lahko jaz odgovorim. Gre za to, da je na točno to vprašanje, ko smo bili na obisku pri Stoltenbergu (generalni sekretar Nata, op. n.), na vprašanje, kaj meni predsednik vlade Golob o tej domnevno nizki podpori za Nato v Sloveniji, predsednik vlade Golob iskreno povedal, da če bi imela vlada tako podporo, bi bil srečen.

Slišimo tudi, da naj bi ruski vohuni širili zgodbe o skupnosti LGBT in migrantih. Zakaj bi to počeli, če pa to pri nas zelo uspešno počnejo nekatere stranke. Ne vem, če bi lahko ruski vohuni to počeli bolje od teh strank?
No, to je pa še en paradoks slovenskega prostora, da določeni, recimo temu bolj skrajno na levici, simpatizirajo s Putinom, ga celo podpirajo, imajo razumevanje za njegovo agresijo. Taisti Putin pa je 22. marca letos LGBT-skupnost razglasil za teroristično organizacijo.

Hočete reči, da Putin v resnici ni komunist?
Vem, da bi se lahko znašli v gulagu.

Ampak, glejte, pod črto Slovenci misije ruskih vohunov opravljajo dosti boljše od samih ruskih vohunov, kajne?
To ni slaba ugotovitev.

Kremelj lahko delo ruskih vohunov mirno pusti nam Slovencem?
Njim nič ne morem, lahko se pa spopadem z rusko propagando.

Skratka, z eno besedo, ruskim vohunom je uspelo razklati Slovenijo?
Ne pozabimo, da smo ujeli pred enim letom dva dobra ruska vohuna, vrhunska, ilegalna, zoper katera poteka sodni proces v Sloveniji.

Dobro sta razklala Slovenijo. Tako, zdaj veste.

Oddaja Marcel: O vrenju na Bližnjem vzhodu (Tariq Ali) in varnostnih vprašanjih v Sloveniji (Vojko Volk)