Poslanci bodo ugotavljali, ali tudi v Sloveniji obstajajo organizirane ekstremistične skupine in kakšno grožnjo predstavljajo. Foto: EPA
Poslanci bodo ugotavljali, ali tudi v Sloveniji obstajajo organizirane ekstremistične skupine in kakšno grožnjo predstavljajo. Foto: EPA
Dragutin Mate je bil imenovan za podpredsednika preiskovalne komisije DZ za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin. Foto: EPA
Tamara Vonta
Tamara Vonta je predsednice prve parlamantarne preiskovalne komisije v tem mandatu. Foto: BoBo

Najprej je treba povedati, da smo imeli več demonstracij tako v Mariboru kot Ljubljani, ki pa niso imeli enakega poteka dogodkov. Če mislite na prve demonstracije v Mariboru, lahko glede na televizijske posnetke sklepam, da je šlo za bolj ali manj spontano nasilje. Pri drugih mariborskih demonstracijah je glede na javno dostopne vire mogoče govoriti o zelo očitno organiziranem nasilju. Prav tako so bili organizirani in nesprejemljivi nasilje in pritiski, ki so se dogajali v Mariboru ob obešanju lutk s ¨Starega mostu¨ in obiski organiziranih skupin pri mariborskih svetnikih. Pri prvih demonstracijah v Ljubljani pa je bilo glede na javno dostopne vire informacij več kot očitno, da je manjša skupina ljudi organizirano začela z nasiljem. Če in ali so v ozadju tega nasilja kakšne ekstremistične skupine, bo verjetno pokazala policijska preiskava.

Dragutin Mate o tem, ali so bili pri nasilnih izgredih na protestih v Mariboru in Ljubljani v ozadju ekstremisti ali je šlo zgolj za spontano nasilje?
Protest v Mariboru
Poslanci bodo preiskovali, ali je šlo pri protestih v Ljubljani in Mariboru za organizirano nasilje. Foto: Rene Gomolj

Pri nas naj bi po nekaterih ocenah delovalo preko 20 ekstremističnih skupin: levih in desnih, verskih pa naj ne bi bilo. Najbolj razvpita ekstremistična skupina pri nas je slovenska podružnica mednarodne skupine Blood & Honour. Obstajajo tudi strokovne ocene, da je Slovenija želena destinacija za druge, tuje ekstremistične skupine, ki brez kakršnih koli težav skupaj z našimi skupinami organizirajo srečanja in zborovanja ter militantna urjenja. Poleg tega so novembrski in decembrski protesti leta 2012 v Mariboru in Ljubljani, ki so bili uperjeni proti posameznim nosilcem javnih funkcij ter vladnim ukrepom, in nasilni izgredi, ki so jih na protestih povzročile organizirane skupine, za katere se domneva, da gre za ekstremistične skupine, ponovno opozorile na njihovo delovanje in njihov namen, tj. ustvarjanje nemira in nasilja ter kaotičnih razmer.

Tamara Vonta o ekstremističnih skupinah v Sloveniji.

V svojem dosedanjem delu nisem zaznal, da bi bili posamezni nosilci javnih funkcij povezani z ekstremisti. Vsaj nimam nobenih neizpodbitnih dokazov, da bi lahko kaj takšnega javno trdil. Razna namigovanja in ulične govorice seveda obstajajo, vendar zgolj nedokazana namigovanja ne morejo biti temelj za tovrstne trditve. Gre za resne zadeve, ki jih je treba dokazati na nedvoumen način. Ekstremistična ravnanja je seveda treba ustrezno sankcionirati.

Dragutin Mate o povezanosti ekstremistov in politike
Ruski desničarski skrajneži
V številnih evropskih državah so prepovedali delovanje ekstremističnih skupin. Foto: EPA

Nekatere države so delovanje nekaterih ekstremističnih skupin , npr. tistih z (neo)nacističnimi stališči, že prepovedale - delovanje skupine Blood & Honour je tako od leta 2000 prepovedano v Nemčiji, od leta 2011 v Španiji, od letos pa tudi v Rusiji. Glede spremembe veljavne zakonodaje se bo preiskava osredotočila na primerljivo zakonodajo v državah članicah EU-ja, ki urejajo oziroma prepovedujejo pojav in delovanje ekstremističnih skupin.

Tamara Vonta o prepovedi ekstremističnih skupin po Evropi

Preiskovalna komisija DZ-ja za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin se namerava osredotočiti na ekstremistične skupine, za katere obstaja sum, da delujejo v nasprotju z zakonodajo in spodbujajo k nasilju ter razpihujejo narodno, rasno, versko ali drugo nestrpnost in sovraštvo. Predvsem naj bi šlo za desne ekstremistične skupine z neonacističnimi in skrajno nacionalističnimi ideologijami. Posebno pozornost pa bodo namenili ekstremističnim skupinam, katerih pripadniki so domnevno sodelovali na novembrskih in decembrskih protestih leta 2012 v Ljubljani in Mariboru. Parlamentarnim preiskovalcem bo predsedovala poslanka PS-ja Tamara Vonta, podpredsedniško mesto pa je pripadlo poslancu SDS-a Dragutinu Mateju.
____________________________________________

Kaj si predstavljate pod pojmom ekstremistična skupina?

Tamara Vonta: Ekstremizma naš pravni red ne pozna. Je družbeni pojav, ki ga mora vsaka država jemati skrajno resno in tako do njega tudi pristopati, še posebej v luči dejanj, ki lahko rezultirajo v nasilju. V novodobni zgodovini se z ekstremizmom označujejo predvsem ideologija in dejanja, ki so naperjena zoper pravno in demokratično državo in spodkopavajo ustavni in s tem družbeni red, pa tudi pojavi nacionalizma in rasizma, antisemitizma, ki rezultirajo v nasilju. Zato se bo parlamentarna preiskava osredotočila na ekstremistične skupine, za katere obstaja sum, da spodbujajo k nasilju ter razpihujejo narodno, rasno, versko ali drugo nestrpnost in sovraštvo.

Dragutin Mate: Ekstremizem pomeni nagnjenje k skrajnosti, privrženost k skrajnim, radikalnim nazorom in ukrepom. Če ta pojem povežemo s 63. členom Ustave Republike Slovenije, kjer je "protiustavno vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti¨ ter ga povežemo še z delovanjem v skupini, dobimo zelo jasno opredelitev, kaj ekstremistična skupina je.

Katere ekstremistične skupine naj bi po vašem mnenju obstajale v Sloveniji oziroma ali ste tudi sami naleteli na njihovo dejavnost pri svojem prejšnjem delu, ko ste bili notranji minister (desni in levi ekstremisti, muslimanski fundamentalisti ...)?

Tamara Vonta: Neizpodbitno dejstvo je, da je ekstremizem prisoten tudi v Republiki Sloveniji. Pri nas naj bi po nekaterih ocenah delovalo več kot 20 ekstremističnih skupin: levih in desnih, verskih pa naj ne bi bilo. Najbolj razvpita ekstremistična skupina pri nas je slovenska podružnica mednarodne skupine Blood & Honour. Obstajajo tudi strokovne ocene, da je Slovenija želena destinacija za druge, tuje ekstremistične skupine, ki brez kakršnih koli težav skupaj z našimi skupinami organizirajo srečanja in zborovanja ter militantna urjenja. Poleg tega so novembrski in decembrski protesti leta 2012 v Mariboru in Ljubljani, ki so bili uperjeni proti posameznim nosilcem javnih funkcij ter vladnim ukrepom, in nasilni izgredi, ki so jih na protestih povzročile organizirane skupine, za katere se domneva, da gre za ekstremistične skupine, ponovno opozorile na njihovo delovanje in njihov namen, tj. ustvarjanje nemira in nasilja ter kaotičnih razmer.

Finančna in gospodarska kriza predstavljata priložnost za tovrstne skupine, da v luči nezadovoljstva širijo svojo ideologijo in sodelujejo oziroma spodbujajo nasilne izgrede na protestih in demonstracijah. Takšna gibanja predstavljajo posebno resno grožnjo, ko dobijo legitimiteto in podporo v državnih ustanovah.

Dragutin Mate: V Sloveniji lahko v delovanju posameznih skupin ljudi, ki so združeni v formalne ali neformalne skupine, zaznamo nekatere elemente, na podlagi katerih bi določene skupine lahko opredelili kot ekstremistične. Zaznavamo pa lahko vse vrste ekstremizmov, tako levega, desnega, islamskega kot tudi posameznike, ki delujejo samostojno, a z ekstremističnimi idejami. V Sloveniji torej nimamo opravka le z eno vrsto ekstremizma. Z enakimi sredstvi in metodami se moramo spopasti z vsemi oblikami ekstremizma, ki so tako ustavno, zakonsko kot družbeno enako nesprejemljive.

Ali so ekstremistične skupine in razpihovanje narodne, rasne, verske in druge nestrpnosti zelo razširjene po Sloveniji oziroma celo predstavljajo tveganje za državno varnost?

Tamara Vonta: Pojav in delovanje ekstremističnih skupin v Republiki Sloveniji predstavljata prvovrstno politično vprašanje, in sicer se postavlja vprašanje namreč, ali podcenjujemo delovanje ekstremističnih skupin. Kot vse kaže, so pripadniki ekstremističnih skupin z zadnjimi nasilnimi izgredi dokazali, da so dobro organizirani, vojaško izurjeni in da sodelujejo v nasilnih (kaznivih) dejanjih. Zato problematike ekstremizma ne gre prepustiti zgolj varnostnim in obveščevalnim organom, za katere se je izkazalo, da so ta pojav podcenjevali. Smiselno je, da se o tem opravi parlamentarna preiskava, ki naj poda ocene in ugotovitve.

Dragutin Mate: Menim sicer, da ekstremistične skupine pri nas niso zelo razširjene. Tudi podatkov, ki so mi na razpolago kot člani KNVOS-s, nakazujejo, da vsi organi, pristojni za to problematiko, stopnjo ogroženosti naše države na tem področju ocenjujejo kot nizko. Vseeno pa lahko opažamo delovanje in pojavljanje ekstremističnih in nasilnih skupin na različnih dogodkih in prireditvah, kar je zelo skrb vzbujajoče. Družba bi morala imeti ničelno toleranco do delovanja takšnih skupin, ne glede na njihov predznak.

V Sloveniji obstaja kar nekaj formalnih in neformalnih združenj, ki se razglašajo zgolj za domoljube, na drugi strani pa jim je očitano, da širijo skrajno nacionalistično ali celo neonacistično ideologijo in so povezani s podobnimi skupinami v tujini. Vaša preiskovalna komisija se bo ukvarjala tudi s spremembo zakonodaje na različnih področjih za preprečitev delovanja ekstremističnih skupin in za nadzor nad njimi. Ali je trenutna slovenska zakonodaja na tem področju pomanjkljiva oziroma po kateri evropski zakonodaji bi se morala zgledovati in kako bi morali omejiti delovanje pripadnikov ekstremističnih združenj?

Tamara Vonta: Opozoriti velja, da v državah, po katerih se tako radi zgledujemo, ta vprašanja obravnavajo z največjo resnostjo in odgovornostjo. Morali bi zagovarjati ničelno stopnjo tolerance do teh ekstremističnih skupin. Zato se s parlamentarno preiskavo želi ugotoviti, kako varnostne in obveščevalne službe sploh lahko delujejo na tem področju oz. kako lahko zagotavljajo varnost.

Preiskava bo najprej ugotovila in ocenila dejansko stanje, kar bi bilo lahko podlaga za spremembo veljavne zakonodaje za preprečitev delovanja ekstremističnih skupin in nadzor nad njimi, in sicer zakonodaje, ki ureja ustanavljanje strank, društev in drugih prostovoljnih združenj, javna zbiranja in javna zborovanja, pooblastila varnostnih in obveščevalnih služb ali spremembo druge zakonodaje.

Pri tem velja opozoriti, da v pravnem redu Republike Slovenije ni členov, ki bi se eksplicitno nanašali na zaščito pred ekstremizmom, radikalizmom ali ksenofobijo, ampak ta ščiti pred razlikovanjem, ko gre za človekove pravice in temeljne svoboščine in zagovarja načelo enakosti pred zakonom.

Vsebuje pa tudi druge določbe, ki zagotavljajo zaščito proti rasizmu in rasnemu razlikovanju. Sicer pa so tudi člani Komisije državnega zbora za nadzor OVS-ja ob obravnavi te problematike ugotovili, da veljavna zakonodaja ne omogoča nadzora nad delovanjem ekstremističnih skupin. Ugotovitve preiskave bodo omogočile oblikovanje potrebnih vodil za oblikovanje ustreznih rešitev za zagotavljanje večje varnosti pred (nasilnim) delovanjem teh skupin.

Nekatere države so delovanje nekaterih ekstremističnih skupin, npr. tistih z (neo)nacističnimi stališči, že prepovedale - delovanje skupine Blood & Honour je tako od leta 2000 prepovedano v Nemčiji, od leta 2011 v Španiji, od letos pa tudi v Rusiji. Glede spremembe veljavne zakonodaje se bo preiskava osredotočila na primerljivo zakonodajo v državah članicah EU-ja, ki urejajo oziroma prepovedujejo pojav in delovanje ekstremističnih skupin.

Dragutin Mate: Kot sem že poudaril, posameznih oblik ne bi izpostavljal, saj nobena ne prevladuje, zato menim, da je vaše vprašanje v tej točki delno nekorektno, saj poskušate predstaviti, da imamo pri nas samo in zgolj skupine, ki imajo neonacistično ideologijo. Kot že rečeno, v Sloveniji obstajajo tudi zelo radikalne skupine, ki imajo v svojem delovanju predvsem predznak leve ideologije. Te smo lahko srečali na več javnih zborovanjih ob različnih priložnostih v nekaj zadnjih letih.

Sicer pa menim, da ima naša zakonodaja kar nekaj pomanjkljivosti, zaradi katerih se organi pregona ne morejo tako zelo učinkovito spopasti z ekstremističnimi skupinami, kot bi se lahko. V slovenski kazenski zakonodaji je le nekaj členov, ki govore o terorizmu in njegovem preganjanju.

Imamo tudi zgolj en člen Kazenskega zakonika, ki govori o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Na žalost nam določbe v Ustavi in Kazenskem zakoniku ne dajejo ustreznih jamstev in možnosti, da bi bili lahko organi pregona uspešni v preprečevanju delovanja ekstremističnih skupin, katerih delovanje bi lahko pripeljalo tudi do nasilja s smrtnimi žrtvami. Menim, da bi bilo dobro, če bi temeljito proučili nemško in švicarsko zakonodajo na tem področju in našli najprimernejše rešitve tudi za našo državo.

Naj spomnim, da je po mojih podatkih slovenska policija v letu 2010 poskušala spremeniti del zakonodaje, ki bi omogočal bolj učinkovit nadzor in preprečevanje delovanja ekstremističnih skupin, a vodstvo takratnega MNZ-ja tega predloga ni želelo obravnavati niti ga posredovati v proceduro na vlado in posledično v parlament, kar ocenjujem kot veliko škodo, saj so bili pripravljeni predlogi rešitev smiselni.

Osebno menim, da so lahko spremembe zakonodaje na tem področju le takšne, da nam bodo omogočale spopad s tem nesprejemljivim družbenim pojavom in pri tem ohranile visoko raven človekovih pravic, ki nam jih zagotavlja naša ustava.

Člani formalnih ali neformalnih domnevno ekstremističnih združenj naj bi bili ali so simpatizerji in tudi člani nekaterih političnih strank. Ali menite, da obstajajo povezave med političnimi strankami oziroma nosilci javnih funkcij in ekstremisti?

Tamara Vonta: Po poročanju naj bi obstajale domneve, da so ekstremistične skupine sodelovale na protestih v dogovoru z nekaterimi nosilci javnih funkcij. Sledi naj bi vodile tudi v politiko, zato ni mogoče izključiti politične motiviranosti izzivanja nasilja. Zato je treba preiskati tako domnevne dejavnosti ekstremističnih skupin na protestih kot tudi domneve o političnem ozadju nasilnih izgredov oziroma ugotoviti, ali posamezni nosilci javnih funkcij sodelujejo pri delovanju ekstremističnih skupin oziroma jih podpirajo.

Na škodljivost sodelovanja in prepletanja predstavnikov oblasti s posameznimi ekstremističnimi skupinami kažejo primeri iz tujine. Zato strokovnjaki za varnostne vede opozarjajo, da takšne povezave dajejo ekstremističnim skupinam legitimnost njihovega obstoja in ideologije, ki jo podpirajo.

Dragutin Mate: V svojem dosedanjem delu nisem zaznal, da bi bili posamezni nosilci javnih funkcij povezani z ekstremisti. Vsaj nimam nobenih neizpodbitnih dokazov, da bi lahko kaj takšnega javno trdil. Razna namigovanja in ulične govorice seveda obstajajo, vendar zgolj nedokazana namigovanja ne morejo biti temelj za tovrstne trditve. Gre za resne zadeve, ki jih je treba dokazati na nedvoumen način. Ekstremistična ravnanja je seveda treba ustrezno sankcionirati.

Z delovanjem ekstremističnih skupin se je ukvarjala tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova), ki je precej zavlačevala s pripravo gradiva za državnozborsko komisijo za nadzor obveščevalno-varnostnih služb (KNVOS). Ali ste seznanjeni oziroma ali ste zadovoljni s strokovnimi ugotovitvami sicer zaupnega poročila, ki ga je pripravila Sova?

Tamara Vonta: Pri nas kaže, kot da imajo varnostni in obveščevalni organi s pojavom in obravnavo ekstremizma težave. Neodzivnosti oz. ignorance glede te problematike državnega zbora in delovnega telesa, ki je pristojno za obravnavo teh vprašanj, ni mogoče razumeti drugače, kot da se ne želi, da se ta problematika obravnava in o tem razpravlja. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je namreč sejo, na kateri je želela obravnavati točko dnevnega reda "Problematika skrajnih skupin in gibanj v Sloveniji", sklicala za 24. 5. 2012 in jo morala večkrat prestaviti. Trajalo je kar šest mesecev, da je vlada pripravila potrebna gradiva oz. poročilo in da je prišlo do njegove obravnave na komisiji.

Pristojna obveščevalna služba je državnemu zboru posredovala poročilo o problematiki skrajnih skupin in gibanj v Sloveniji na treh straneh. Slednje ravnanje kaže na podcenjujoč odnos do te problematike, saj poročilo minimalizira pojav ekstremizma v Sloveniji in podcenjuje ekstremistične skupine, med katerimi so tudi takšne, ki so v tujini prepovedane.

Poročilo naj bi bilo vladi od pristojnih obveščevalnih in varnostnih organov posredovano že 22. junija, a uradnih pojasnil, zakaj se je tako dolgo odlašalo z obravnavo poročila, doslej vlada ni podala. In to kljub temu, da je tudi predsednik državnega zbora vlado opozoril, da ni nobenega dvoma o tem, da ima komisija pravico dobiti to poročilo in da bi ga vlada morala dostaviti brez nepotrebnega odlašanja. Po nekaterih neformalnih informacijah naj bi bil razlog za zavlačevanje ustrezna dopolnitev vladnega poročila, kar so potrdili tudi nekateri koalicijski poslanci, med njimi tudi predsednik odbora DZRS-ja za obrambo.

Glede na razprave nekaterih članov komisije o problematiki ekstremističnih skupin, bi lahko sklepali, da se je poročilo dopolnilo z obravnavo "vseh vrst ekstremizma". Kar je iz vladnega poročila tudi razvidno, pri čemer poročilo neosnovano največ prostora namenja levemu ekstremizmu. In to kljub zatrjevanju strokovne javnosti, da je Sloveniji najbolj problematičen desni ekstremizem, ki širi neonacistične in skrajno nacionalistične ideologije.

Prevladuje ocena, da se z nezadostno skrbnostjo lotevamo tudi problema militantnih urjenj ekstremističnih skupin, v katerih naj bi sodelovali tudi pripadniki varnostnih in obrambnih organov oz. naj bi se pripadniki teh skupin udeleževali vojaških taborov. Iz poročila varnostnih in obveščevalnih organov torej ne izhaja, da bi bile te sposobne in pripravljene na tovrstne dejavnosti, ki smo jim bili priča na protestih. A poročilo obravnava situacijo za nazaj, in po zadnjih nasilnih izgredih na protestih bo očitno treba opraviti novo varnostno oceno.

Dragutin Mate: Sova je KNVOS-u res poslala poročilo o delovanju ekstremističnih skupin, prav tako so nam o tem poročali iz OVS-ja in kriminalistične policije. V prvi fazi je bilo zame poročilo dovolj dobra osnova za nadaljnje delo komisije in za naslednje faze obravnave te problematike. Vendar moram opozoriti, da je prejšnja predsednica komisije KNVOS-a seje od 24. 5. 2012 sklicevala nezakonito; zavestno sta bila kršena zakon in poslovnik o delovanju te komisije, kar je seveda nesprejemljivo.

Nato je podpredsednik te komisije končno sklical sejo na zakonit način, vendar pa seje s to tematiko od 26. 10. 2012 še vedno nismo zaključili. Na seji komisije, ki je bila sklicana 22. 11. 2012 s to točko dnevnega reda, je namreč Pozitivna Slovenija z obstrukcijo preprečila obravnavo te točke in s tem za več kot 4 mesece onemogočila obravnavanje ekstremizmov v Sloveniji.

Pri tem je treba vedeti, da je KNVOS eno tistih delovnih teles, kjer ima opozicija večino in tako je sestavljena iz štirih članov PS-ja, enega člana SD-ja, enega člana SDS-a, enega člana DL-ja, enega člana SLS-a in enega člana NSi-ja. Opozicijske stranke, ki imajo v tej komisiji vse v svojih rokah, očitno niso želele obravnave te tematike na delovnem telesu parlamenta, ki bi lahko dobro in temeljito pripravil predloge za zakonske spremembe in jih predlagal parlamentu.

Prav tako bi lahko s sredstvi, ki so nam na razpolago dobili odgovore, ki jih potrebujemo. Tako lahko le sklepamo, da je bilo blokiranje dela KNVOS-a namerno in potrebno zaradi povsem drugačnih razlogov in namenov.

Najprej je treba povedati, da smo imeli več demonstracij tako v Mariboru kot Ljubljani, ki pa niso imeli enakega poteka dogodkov. Če mislite na prve demonstracije v Mariboru, lahko glede na televizijske posnetke sklepam, da je šlo za bolj ali manj spontano nasilje. Pri drugih mariborskih demonstracijah je glede na javno dostopne vire mogoče govoriti o zelo očitno organiziranem nasilju. Prav tako so bili organizirani in nesprejemljivi nasilje in pritiski, ki so se dogajali v Mariboru ob obešanju lutk s ¨Starega mostu¨ in obiski organiziranih skupin pri mariborskih svetnikih. Pri prvih demonstracijah v Ljubljani pa je bilo glede na javno dostopne vire informacij več kot očitno, da je manjša skupina ljudi organizirano začela z nasiljem. Če in ali so v ozadju tega nasilja kakšne ekstremistične skupine, bo verjetno pokazala policijska preiskava.

Dragutin Mate o tem, ali so bili pri nasilnih izgredih na protestih v Mariboru in Ljubljani v ozadju ekstremisti ali je šlo zgolj za spontano nasilje?

Pri nas naj bi po nekaterih ocenah delovalo preko 20 ekstremističnih skupin: levih in desnih, verskih pa naj ne bi bilo. Najbolj razvpita ekstremistična skupina pri nas je slovenska podružnica mednarodne skupine Blood & Honour. Obstajajo tudi strokovne ocene, da je Slovenija želena destinacija za druge, tuje ekstremistične skupine, ki brez kakršnih koli težav skupaj z našimi skupinami organizirajo srečanja in zborovanja ter militantna urjenja. Poleg tega so novembrski in decembrski protesti leta 2012 v Mariboru in Ljubljani, ki so bili uperjeni proti posameznim nosilcem javnih funkcij ter vladnim ukrepom, in nasilni izgredi, ki so jih na protestih povzročile organizirane skupine, za katere se domneva, da gre za ekstremistične skupine, ponovno opozorile na njihovo delovanje in njihov namen, tj. ustvarjanje nemira in nasilja ter kaotičnih razmer.

Tamara Vonta o ekstremističnih skupinah v Sloveniji.

V svojem dosedanjem delu nisem zaznal, da bi bili posamezni nosilci javnih funkcij povezani z ekstremisti. Vsaj nimam nobenih neizpodbitnih dokazov, da bi lahko kaj takšnega javno trdil. Razna namigovanja in ulične govorice seveda obstajajo, vendar zgolj nedokazana namigovanja ne morejo biti temelj za tovrstne trditve. Gre za resne zadeve, ki jih je treba dokazati na nedvoumen način. Ekstremistična ravnanja je seveda treba ustrezno sankcionirati.

Dragutin Mate o povezanosti ekstremistov in politike

Nekatere države so delovanje nekaterih ekstremističnih skupin , npr. tistih z (neo)nacističnimi stališči, že prepovedale - delovanje skupine Blood & Honour je tako od leta 2000 prepovedano v Nemčiji, od leta 2011 v Španiji, od letos pa tudi v Rusiji. Glede spremembe veljavne zakonodaje se bo preiskava osredotočila na primerljivo zakonodajo v državah članicah EU-ja, ki urejajo oziroma prepovedujejo pojav in delovanje ekstremističnih skupin.

Tamara Vonta o prepovedi ekstremističnih skupin po Evropi