Ocene stopnje pripravljenosti SV, ki so podane za preteklo leto, v zadnjih letih kažejo rahel napredek, a so bile za delovanje v miru praviloma dobre, za delovanje v vojni pa nezadostne.

Tudi letos je po besedah načelnika Generalštaba Slovenske vojske Roberta Glavaša "ocena pripravljenosti ostala enaka kot prej. Večina kazalnikov se ni bistveno spremenila. Zaznavamo pa izboljšave na posameznih področjih." Dodal je, da je pripravljenost SV kompleksen proces, ki zahteva stalno nadgradnjo. "Vsi napori, ki jih vlagamo v vojsko, vodijo k zastavljenemu cilju: popolnjen, opremljen in izurjen SV," je poudaril.

Hkrati pa zagotovil, da ni nobenega dvoma, da bo slovenska vojska z vsem, kar ima na razpolago, v primeru ogrožanja branila slovensko samostojnost in suverenost. "Izurjeni in usposobljeni smo za delovanje v najtežjih razmerah, zato smo v krizah vedno na razpolago."

Tudi minister za obrambo Marjan Šarec je potrdil, da je "SV eden izmed temeljev obrambno-varnostnega sistema in njegova osnovna naloga je urjenje za boj in služenje državljanom. Tega se zavedamo tudi na ministrstvu za obrambo. Ključna beseda je modernizacija – opreme, pristopa za iskanje novih kadrov, razmišljanja."

Ob tem je opisal, da so se sredstva, ki jih Slovenija namenja investicijam, močno povečala. V zadnjem času so za investicije namenili 250 milijonov evrov. "Čeprav se komu to zdi veliko denar, je to še vedno znesek, ki je manjši od tistega, ki bi ga želeli nameniti, da bomo prišli do dveh odstotkov BDP-ja do leta 2030." Je pa zagotovil, da jim je v kratkem času uspelo obrniti trend za investicije, pri kadrih in pri razmišljanju. Lani je bilo v vojski po njegovih besedah 325 novih zaposlitev, tudi število udeležencev na taborih se je izjemno povečalo.

Ne razmišljajo o obveznem naborništvu

Tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila, da jo veseli lokacija poročanja o stanju pripravljenosti, ki je bila tokrat na sedežu veščinskega centra SV, ki ima pomembno vlogo pri usposabljanju za zaposlitve v vojski in vojake na prostovoljnem služenju vojaškega roka. Se je pa strinjala, da se v enem letu kljub številnim ukrepom ne morejo bistveno spremeniti razmere glede modernizacije in kadrovske popolnjenosti vojske. Se je pa po njenih besedah po več letih precej povečalo število zaposlenih in število rezervistov SV.

Pogovarjali so se tudi o sistemu naborništva. "Skupen zaključek vseh je, da ne govorimo o obveznem naborništvu, ker to še ni potrebno. Pogovarjamo se, kako prepričati več mladih, da pridejo na usposabljanje. Nič pod prisilo, vse gre v smer prostovoljnega služenja vojaškega roka," je dejala predsednica države. Z njo se je strinjal tudi minister, ki je dodal, da že ves čas poteka prostovoljno služenje vojaškega roka, kar predstavlja trimesečno usposabljanje. "O obveznem vojaškem roku ta hip ni treba razmišljati. Z nobeno prisilo ne dosežeš rezultata, kot ga dosežeš z mehkim pristopom," je dodal.

Predsednica Pirc Musar pa je dodala, da nikjer drugje kot v Slovenski vojski ni toliko novih tehnologij na kupu – letal, vozil, informacijske infrastrukture – in zato imajo po njenih besedah mladi veliko priložnosti za zaposlitev. "Ne glejte na Slovensko vojsko samo skozi oči vojaka, ampak skozi oči tudi drugih znanstvenic, znanstvenikov, strokovnjakov, inženirjev, inženirk ... To je tisto, kar Slovensko vojsko gradi kot celoto."

Pomembna vloga v času naravnih nesreč

Vsi trije so spomnili še na pomembno vlogo, ki jo vojska odigra v primeru naravnih nesreč. Šarec je obnovil, da je bilo leto 2023 zgodovinsko leto ujm in poplav. "V tem je Slovenska vojska takoj našla svoje poslanstvo in je bila takoj vpeta v odpravljanje posledic." Po njegovem mnenju se je SV izkazal in opravil svojo nalogo z odliko, "v prvih urah so rešili nešteto življenj". Vsem, ki so sodelovali pri pomoči odpravljanja posledic ujm, se je zahvalila tudi predsednica države.

"Razsežnosti naravne nesreče in poplave so bistveno vplivale na usposabljanje in vaje ter še na nekatere druge vojaške naloge, a državljank in državljanov Slovenska vojska v najtežjih razmerah nikoli ne bo pustila samih ... Čeprav Slovenska vojska ni prva odgovorna za tovrstne aktivnosti, smo vedno priskočili na pomoč takoj, ko nas je domovina zaradi našega znanja, usposobljenosti, opreme in predanih ljudi potrebovala," je ob tem potrdil tudi načelnik generalštaba SV Glavaš.

"Sprejetih več pomembnih odločitev"

Ob tem je opisal, da je bilo v letu 2023 sprejetih več pomembnih odločitev, ki bodo po njegovih besedah v prihodnje pozitivno vplivale na pripravljenost in celotno delovanje Slovenske vojske. Na novo so namreč opredelili pospešen razvoj prioritetnih zmogljivosti Slovenske vojske. "Pridobivanje kadra, skrb za zaposlene, zakonodaja in konceptualne spremembe, načrt modernizacije, osredotočenost v usposabljanje in urjenje za potrebe vojaške obrambe in razvoj prostorskih sil bodo tudi v prihodnjih letih dvignili pripravljenost Slovenske vojske na raven sodobnega vojaškega inštrumenta za zagotavljanje njenih nacionalnih interesov," je prepričan.

Predsednica Pirc Musar pa je dodala, da ne moremo, ko se pogovarjamo o obrambnem področju, spregledati aktualnih mednarodnih varnostnih razmer: "Nobena država, niti Slovenija, ne sme biti brezbrižna glede dogajanja v soseščini in po svetu. Sami in skupaj z zavezniki moramo zagotavljati pogoje za varnost naših ljudi." Zato jo veseli, da je pripravljen strateški načrt nacionalne odpornosti. "Trdno sem prepričana, da je Slovenska vojska v sodelovanju z ostalimi subjekti nacionalnovarnostnega sistema ter ob podpori prebivalstva in zaveznikov sposobna ubraniti suverenost in ozemeljsko celovitost Republike Slovenije, če bi bilo to potrebno."