Notranji minister Boštjan Poklukar je v dopolnilni obrazložitvi predloga spremembe zakona o odškodninah za izbrisane povedal, da z odpravo omejitve odškodnin, ki jih lahko izbrisani terjajo v sodnem postopku, sledijo ustavni odločbi. Trenutno je višina omejena na trikratnik odškodnine, ki jo lahko izbrisani dobi v upravnem postopku.

Ustavno sodišče je namreč spomladi razveljavilo 12. člen zakona, ki je omejeval odškodnine v sodnem postopku. Odločitev je začela veljati takoj za tiste, ki so zahtevke vložili pred uveljavitvijo zakona, za druge pa so ustavni sodniki DZ-ju naložili, naj do 13. januarja 2019 sprejme ustrezno ureditev, sicer bo razveljavitev 12. člena začela veljati tudi zanje. Zato je morala vlada zdaj pripraviti ustrezne spremembe zakona.

.
Poklukar je povedal, da so pri pripravi spremembe zakona izhajali iz stališča, da mora biti rešitev vzdržna za proračun, hkrati pa mora spoštovati odločbo ustavnega sodišča in vprašanje odškodnin tudi dokončno rešiti. Omejitev višine obresti, ki bo sicer veljala le za zahtevke, vložene po uveljavitvi zakona, je po njegovem mnenju upravičena glede na stanje in vzdržnost državnega proračuna.

Več časa je DZ namenil proračunu
DZ je na izredni seji največ časa posvetil obravnavi predloga sprememb odloka za pripravo proračunov javnih blagajn. DZ je potrdil spremembe odloka, ki določa zgornjo mejo dovoljenih odhodkov in ciljni saldo javnih financ v vsakokratnem triletnem obdobju. Medtem ko veljavni odlok za leto 2019 predvideva presežek javnofinančnih prihodkov nad odhodki v višini 0,2 odstotka BDP-ja, se bo s sprejetimi spremembami ta delež zvišal na 0,4 odstotka BDP-ja.

Odlok določa zgornje meje dovoljenih odhodkov v letu 2019 za vse štiri javne blagajne: državnega proračuna, pokojninske in zdravstvene blagajne ter proračunov občin. Vse štiri skupaj bodo lahko imele 20,61 milijarde evrov izdatkov, kar je 1,1 milijarde evrov več, kot je v odloku zapisano zdaj.

Predlog rebalansa državnega proračuna že v pripravi
Na podlagi teh novih številk na finančnem ministrstvu že pripravljajo predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, vlada pa naj bi ga v obravnavo v DZ poslala sredi januarja. Glede državnega proračuna je v odloku zapisano zvišanje zgornje meje odhodkov z veljavnih 9,70 milijarde evrov na 10,16 milijarde evrov, namesto zdaj dovoljenega 0,6-odstotnega primanjkljaja pa naj bi ustvaril 0,3 odstotka BDP presežka.

Najvišji dovoljeni obseg izdatkov za občine za leto 2019 se z 2,17 milijarde evrov zvišuje na 2,23 milijarde evrov. Ta rast je posledica zvišanja prihodkov občin iz naslova dohodnine, finančne izravnave ter sprejetih sredstev iz proračuna EU, je poslancem pojasnil finančni minister Andrej Bertoncelj.

Najvišji dovoljeni obseg izdatkov za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja se znižuje s 5,60 milijarde evrov na 5,53 milijarde evrov, vendar pa je Bertoncelj pojasnil, da je ta številka še vedno za 219 milijonov evrov višja od izdatkov, ki jih bo imela pokojninska blagajna letos. V novi zgornji meji so prav tako upoštevani redna in izredna uskladitev pokojnin v letu 2019 ter izplačilo letnega dodatka upokojencem.

Za zdravstveno blagajno pa se najvišji dovoljeni obseg izdatkov zvišuje z 2,94 milijarde evrov na 3,05 milijarde evrov. S tem bo lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prihodnje leto za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja namenil 173 milijonov evrov več denarja kot letos, je dejal Bertoncelj.

Bertoncelj: Spremembe temeljijo na oceni letošnjih gibanj
Minister je v razpravi pojasnil, da spremembe odloka temeljijo na oceni letošnjih gibanj v javnih financah, zadnjih gospodarskih napovedih ter letos med letom sprejetih dodatnih obveznostih države, ki jih je vlada večinoma zapisala tudi v že sprejeto novelo zakona o izvrševanju proračuna. Javnofinančni presežek je po njegovih besedah posledica pozitivnih gospodarskih gibanj, znižanja obrestnih mer ter do letošnjega leta zajezenih javnih izdatkov. Čeprav vlada predlaga njegovo povečanje, pa bo še naprej skrbela za vzdržnost javnih financ.

"Naša hiša stoji na trdnih temeljih. Ključno je, da imamo presežek, da nadaljujemo z javnofinančno konsolidacijo, zmanjšujemo javni dolg," je povzel ter dodal, da pa vlada pri tem ni pozabila na ljudi, ki jih je postavila na prvo mesto.

Fiskalni svet za bolj restriktivno fiskalno politiko
"Nadaljevala se bo politika dodatnega obremenjevanje državljanov in gospodarstva z novimi davki in višjimi trošarinami," je nasprotno ocenil Marko Pogačnik (SDS). V njegovi poslanski skupini zato spremenjenega odloka niso podprli, prav tako ne v NSi in SNS. "Upoštevati bi morali, da se bo gospodarska rast upočasnila, vendar pa sprejemamo nove in nove obveznosti," je dejal Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS).

Mateja Udovč (SMC) je spomnila na oceno fiskalnega sveta, da bi bi morali voditi bolj restriktivno fiskalno politiko. Vlada bi torej morala preklicati že sprejete ukrepe, kot so zvišanje plač javnim uslužbencem, zvišanje povprečnine in ponovno usklajevanje socialnih transferjev, morda pa celo uvesti nove varčevalne ukrepe. "SMC se s tem ne strinja," je dejala.

Podobnega mnenja so v SD-ju, SAB-u, DeSUS-u in LMŠ-ju. "Pred očmi ne smemo imeti zgolj golih številk, pač pa tudi ljudi," je dejal Vojko Starović (SAB). Če bi upoštevali opozorila fiskalnega sveta, bi spregledali upokojence, občine, javne uslužbence, je naštel. Andreja Zabret (LMŠ) pa je ugotovila, da gre obravnavani odlok kljub izrazito socialni noti v smeri vzdržnosti javnih financ.

Za razliko od fiskalnega sveta poslanci Levice nasprotujejo vsakršnemu varčevanju. "Letos bomo imeli proračunski presežek. Fiskalni svet pravi, da ni zadosten, v Levici pravimo obratno: lahko bi imeli pozitivno ničlo," je dejal Luka Mesec (Levica). Pri glasovanju so se poslanci Levice sicer vzdržali.