Ljubljanska banka je hrvaškim varčevalcem dolžna zajetne vsote denarja, a tudi hrvaška podjetja so ob razpadu Jugoslavije imela do slovenskih bank za okoli milijardo evrov dolgov. Foto: MMC RTV SLO
Ljubljanska banka je hrvaškim varčevalcem dolžna zajetne vsote denarja, a tudi hrvaška podjetja so ob razpadu Jugoslavije imela do slovenskih bank za okoli milijardo evrov dolgov. Foto: MMC RTV SLO

Žugić je tako v ponedeljkovem pogovoru za hrvaško regionalno televizijo N1 povabil hrvaške politike, naj se odzovejo na zavlačevanje slovenske strani pri uresničevanju odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu o poplačilu varčevalcev.

Napoved visoke predstavnice slovenske vlade za vprašanja nasledstva Ane Polak Petrič v ponedeljkovi izdaji časnika Dnevnik, da bodo izplačila potekala več let, pa je Žugić ocenil kot pripravljanje javnosti na dodatno zavlačevanje težave varčevalcev LB-ja.

"Že vrsto let se borijo za svoje prihranke, med njimi so tudi starejši od 75 let, ki se več kot 15 let na sodiščih borijo za svoje prihranke. Nadaljevanje zavlačevanja je nesprejemljivo in neusmiljeno," je poudaril.

Žugić poziva k izplačilu zakonitih obresti
Polak Petričeva je tudi potrdila, da bo Slovenija do sredine leta sprejela sistemski model izplačila deviznih prihrankov varčevalcem LB-ja v BiH-u in na Hrvaškem. Gre za okoli 250 milijonov evrov glavnice, ki jim bo treba prišteti še ustrezne obresti za okoli 280.000 bošnjaških in hrvaških varčevalcev. Vsak varčevalec bo moral tudi dokazati, da je imel devizne prihranke v LB-ju ter da je lastnik prihrankov, ki niso bili izplačani na temelju drugih določil.

"Postopek ne bi smel potekati več kot nekaj minut. Vsak varčevalec, ki ima hranilno knjižico, sebi in banki izkaže, kakšne so njegove terjatve," je povedal Žugić. Dodal je, da bi morala postopek dokazovanja plačati Slovenija.

Po njegovi oceni so v Sloveniji pripravil tudi zvijačo z obrestmi, ker bodo domnevno oblikovali organ uprave, ki bo določal obresti v primerih varčevalcev iz Hrvaške in BiH-a, čeprav so obresti predpisane z zakoni. Zato varčevalci ne bi smeli odstopiti od pravice na zakonske obresti, ker gre za zajeten kup denarja, pri tem pa bi morali vztrajati tako hrvaška vlada kot tudi največja opozicijska stranka HDZ ter vse hrvaške državne institucije, je še dejal.