Prvi ekstremni vročinski val lahko že junija

Glede na to, da je bilo lansko poletje tako vroče na svetovni ravni, je bilo takoj jasno, da bo leto 2023 rekordno vroče, pravi Lučka Kajfež Bogataj. Kot poudarja, se moramo v Sloveniji oziroma srednji Evropi najprej zavedati, da je to območje, na katerem so podnebne spremembe izrazitejše. "Že v tem letu in tudi v prihodnjih letih se bodo po eni strani pojavljali ekstremi vročinski valovi, celo prej, kot smo vajeni. To se nam lahko zgodi že junija, ko ljudje sploh še nismo aklimatizirani. To res močno vpliva na naše zdravje." Velika je verjetnost za suše, ki se po besedah Lučke Kajfež Bogataj sicer priplazijo počasneje. V Sloveniji smo imeli v preteklih dvajsetih letih deset poletij s sušo. "To potem lahko vodi v požare." Lansko leto pa nas je naučilo tudi, da se hudourniške poplave lahko zgodijo kadar koli. "Vedeli smo, da je Slovenija poplavno ogrožena, vendar so bile poplave pogosteje v jesenskem času." In na te nove razmere se moramo začeti prilagajati, poudarja klimatologinja. "Prilagoditi moramo pravzaprav vse sektorje, od turizma, kmetijstva do zdravstva."

Zeleno ravnanje omogoča prihranek

"Toplogrednih plinov je v ozračju že toliko, da bi se podnebne spremembe čutile še stoletja, tudi če človek ta hip sploh ne bi nič vplival na podnebje. Še vedno pa imamo v rokah vzdržnejšo pot, ki omogoča, da se temperatura globalno ne dvigne za več kot stopinjo in pol ali dve stopinji." Potrebni so veliki napori, ki se začnejo pri posamezniku. "Starejši se o podnebnih spremembah niso učili v šoli, na družbenih omrežjih bodo našli resnice, polresnice in tudi laži. Zato priporočam spletne strani Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so podnebne spremembe izjemno dobro poljudno opisane." Drugi korak je, da zmanjšamo ne samo ogljični odtis, ampak tudi vodni odtis, materialni odtis na splošno. Energetska pismenost Slovencev ni najboljša. "Veliko ljudi sploh ne ve, koliko kilovatnih ur na dan porabijo, nimajo niti predstave, koliko stanejo in koliko bi prihranili s preudarnejšo rabo energije. Energenti so danes v družinskem poračunu strašno velika postavka." Tako kot država si lahko tudi gospodinjstvo zastavi neki cilj, da bo na primer v tem letu porabilo deset odstotkov manj energije. "Mislim, da je informacij dovolj, ampak ljudje si nekako za podnebne spremembe ne vzamemo časa."

Država ima največjo odgovornost

Zakonske podlage so nujne. "Podnebni zakon je bil pripravljen že deset let, ampak iz različnih razlogov se ga vedno odloži za pozneje. Politiki imajo podnebne spremembe dejansko za neko neprijetno zadevo, s katero se ne bi ukvarjali ta hip. Vendar to odlaganje potem pomeni, da nimamo niti zakonske podlage za neke institute, za neke resnične ukrepe." Najpomembnejše pa bo izvajanje zakona. "Zakone moramo ponotranjiti. Ne samo ljudje, gospodarstvo je tisto, ki mora tukaj razumeti svojo vlogo." Nacionalni energetsko-podnebni načrt daje možnost občinam, da bodo posamično ukrepale. "To je zelo dvorezen meč s prelaganjem odgovornosti," opozarja Lučka Kajfež Bogataj. "Lokalna samouprava bolje prepoznava težave, ampak za začetek v Sloveniji potrebujemo drugačno prostorsko načrtovanje, ki mora biti nekako centralno vodeno. Ne more vsaka občina po svoje upravljati svojih deset kilometrov reke, prav tako ne moremo imeti 200 kmetijskih politik."

Slovenija je majhen igralec, a to je le izgovor

Gre tudi za naše zdravje, opozarja Lučka Kajfež Bogataj. "Vsi vemo, da je jesti manj mesa ali pa se več gibati najcenejša preventiva pred boleznimi." To je poleg finančnih prihrankov dodatna korist. "Na državni ravni z novimi zelenimi programi odpiramo nova delovna mesta, odpiramo nove razvojne možnosti za mlado generacijo, tako da se ni treba ozirati samo na okolje." Za zgled pri podnebnih politikah oziroma podnebnem prilagajanju so nam lahko države s severa Evrope, kjer je poudarek na hidroenergiji, vetrni in sončni energiji. "Fotovoltaična zmogljivost Nemčije na primer je velika. V Nemčiji imajo tudi inštitut, na katerem zelo dobro interdisciplinarno raziskujejo, kaj bodo naredili v kmetijstvu, katera rešitev je najboljša za zimski turizem, kako narediti preventivne programe za vročino, kako pravočasno prepoznati nove bolezni in jih zajeziti." V Sloveniji je težava, da podnebna politika ni institucionalno urejena. "Pri nas je to nekako del vseh sektorjev po malem. Nimamo nekega programa in ukrepamo šele po naravni nesreči."

Opozorila pred podnebnimi spremembami že ob atentatu na Kennedyja

Prvo znano opozorilo naj bi bilo že leta 1963. "Po atentatu na takratnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja naj bi njegovega naslednika Lyndona B. Johnsona seznanili s podrobnostmi o tem, kaj se bo zgodilo. Od Konference Združenih narodov o okolju in razvoju v Riu de Janeiru leta 1992 pa vedo vsi politiki." Zavedanje po svetu je po mnenju Lučke Kajfež Bogataj večje, vendar je delež pozitivnih naporov v primerjavi z vztrajanjem pri starem še vedno premajhen.

Več v tokratni oddaji Ob osmih.