Na ministrskih mestih si nevladniki želijo strokovne ljudi, ki bodo z njimi vzpostavili konstruktiven dialog. Nujno je sprejetje nove delovnopravne zakonodaje, reform na področju kulture in učinkovitih ukrepov za varovanje okolja, so poudarili na novinarski konferenci v Ljubljani, ki so jo pomenljivo poimenovali Sestavivlado.si.

Po njihovem mnenju bi moralo biti konec izumljanja funkcij za izbrane posameznike. Namesto ministrstev bi torej morali iskati – ministre. Na spletnem mestu sestavivlado.si so vsebino tako predstavili v obliki oglasov za delo, v katerih iščejo ministrice in ministre. Ti oglasi vsebujejo ključne vsebinske poudarke, ki bi jih morala zasledovati posamezna ministrica ali minister.

Sodelovanje pri pripravi zakonov
Nevladniki od nove vlade pri oblikovanju politik in zakonov pričakujejo, da bo v večji meri vključevala organizacije civilne družbe. Prejšnja vlada je namreč kar 60 odstotkov predpisov sprejela brez upoštevanja Resolucije o normativni dejavnosti, ki pri pripravi predpisov predvideva 30-dnevno javno razpravo. Bodočo vlado tako pozivajo, da dosledno spoštuje omenjeno resolucijo ter se z nevladnimi organizacijami ne le posvetuje, temveč njihovo strokovnost tudi prepozna in upošteva.

"Nemogoče je najti kadre, ki bi imeli odgovore na vsa vprašanja in pereče dileme, zato bodočega mandatarja ali mandatarko pozivamo, naj prekine trend hitrega sprejemanja zakonov z izogibanjem javni razpravi in z nami vzpostavi konstruktiven dialog – od začetka do konca oblikovanja ter priprave sprememb!" so zapisali v sporočilu za javnost.

Filip Dobranić (Danes je nov dan) je novinarsko konferenco otvoril s predstavitvijo splošnih zahtev in želja civilno družbenih organizacij. Besedo pa je nato prevzela Gaja Brecelj (Umanotera), ki je poudarila, da je letos dan ekološkega dolga, torej tisti dan v letu, ko smo že porabili zalogo naravnih virov za eno leto, že 1. avgusta. "Na vodilnih mestih želimo ljudi, ki bodo razumeli, da spodbujanje deregulacije in okoljskega ter socialnega dampinga nista konkurenčna prednost, ampak dirka proti dnu," je opozorila.

Zmanjševanje toplogrednih plinov
Katja Huš (Greenpeace v Sloveniji) je dodala, da morata biti opuščanje fosilnih goriv v skladu s cilji pariškega podnebnega sporazuma in istočasno razvijanje obnovljivih virov energije, predvsem sončne in vetrne, prioriteti vladnega dela v naslednjih štirih letih. Kandidate za bodoče ministre bi torej "na razgovoru za službo" vprašali: "Kaj boste naredili, da bomo zadostno zmanjševali izpuste toplogrednih plinov?"

Premalo sredstev za kulturo
Tadej Meserko (Asociacija) je izpostavil, da sredstva za kulturo vztrajajo na krizni ravni in bi jih bilo nujno dvigniti, saj je to eden od osnovnih pogojev za normalizacijo stanja v kulturi. V nevladnem sektorju je treba poskrbeti za vpis definicije NVO-ja v krovno zakonodajo, nujno pa je tudi izboljšati položaj samozaposlenih v kulturi, kar pomeni uvedbo karierne dinamike, odpraviti je potrebno cenzus, urediti štipendijsko politiko in uvesti različne področne ukrepe.

Problematična prekarnost
Tea Jarc (Sindikat Mladi plus) je poudarila, da je potrebno ustvariti okolje, kjer bomo prek dostopnega, brezplačnega in kakovostnega izobraževanja lažje vstopali na trg dela ter tam imeli možnost dostojne zaposlitve. Ukiniti je treba prekarne oblike dela ter s tem delavkam in delavcem omogočiti tudi dostojno življenje. Le to bo tudi vodilo do dostojnih pokojnin za starejše. Najšibkejšim bi se moralo zagotavljati primerno socialno podporo, starejšim pa ustrezno dolgotrajno oskrbo. Potrebno je okrepiti boj za zmanjšanje neenakosti ter boj proti diskriminaciji na vseh ravneh, je sklenila.