Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Foto: BoBo
Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem. Foto: BoBo

Na cvetno nedeljo se kristjani spominjajo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, ko so ga po zapisih iz Svetega pisma ob prihodu ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. Po stari krščanski navadi, ki sega tja v 7. stoletje, verniki na cvetno nedeljo v cerkev k blagoslovu prinesejo oljčne veje in drugo zelenje, najpogosteje povezano v butare.

Po krščanski simboliki so palmove veje, s katerimi so ljudje ob prihodu v Jeruzalem pozdravljali Jezusa, znamenje zmagoslavja in kraljevanja. Predstavljajo tudi rodovitnost in življenje, oljka pa je simbol miru in sprave.

Današnje maše so se začele s procesijami, med katerimi so blagoslovili butare in drugo zelenje. Pri mašah prebirajo svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto.

V Evangeličanski cerkvi pa danes končujejo post, s katerim so se pripravljali na veliko noč. Zelenja v Evangeličanski cerkvi ne blagoslavljajo, ga pa uporabljajo kot simbol.

Pravoslavni verniki, ki uporabljajo drugačen koledar, pa bodo cvetno nedeljo praznovali 28. aprila.

Verniki na maši na Trgu svetega Petra. Foto: EPA
Verniki na maši na Trgu svetega Petra. Foto: EPA

Maša na Trgu svetega Petra v Vatikanu nminila brez papeževe pridige

Papež Frančišek je praznično mašo daroval na Trgu svetega Petra v Vatikanu, in sicer pred množico, v kateri je bilo po ocenah Svetega sedeža 25.000 ljudi. Govoril je s šibkim, omahujočim glasom.

Pri maši je poleg vernikov sodelovalo tudi 400 kardinalov, škofov in duhovnikov. Glede na napovedi bi moral papež posvetiti praznično pridigo nauku prelomnega večera Kristusovega življenja v vrtu Getsemani.

Papež na cvetno nedeljo zadnji trenutek odpovedal pridigo

A čeprav je maši predsedoval po zdaj že ustaljeni metodi, medtem ko jo je pri oltarju daroval njegov namestnik, je bilo namesto pridige slišati poltretjo minuto molka, je za Televizijo Slovenija poročal Janko Petrovec. Zakaj, še ni uradno pojasnjeno. V minulih tednih so zaradi papeževih zdravstvenih težav - februarja je zbolel za gripo - njegove govore pogosto prebirali drugi.

Pred opoldansko molitvijo je papež pozval k miru v svetu in tudi: "Molil bom za žrtve nizkotnega terorističnega atentata, ki so ga oni večer izvedli v Moskvi."

Med novinarji z desetletji vatikanskega staža se papeževe maše na cvetno nedeljo brez pridige ne spomni nihče.

Po maši je 87-letni Frančišek nasmejan mahal množici iz svojega vozila.

V Vatikanu tudi 150 slovenskih dijakov

V Rim so ob začetku velikonočnih praznikov romali tudi številni katoliški verniki iz Slovenije. Kljub spremenljivemu vremenu in – v luči naslednjega Svetega leta – odprtim gradbiščem je bilo vzdušje pred Vatikanom že zarana polno pričakovanja, tudi v skupini 150 slovenskih dijakov, namenjenih na papeževo mašo.

"Cvetna nedelja je pozdrav Kristusu, ki pride v Jeruzalem. In na neki način tudi naši dijaki pridejo v Sveto mesto, da dajo svoje srce Bogu," je dejal Gregor Bregar, kaplan na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani.

Kristjani se na cvetno nedeljo spominjajo Jezusove vrnitve v Jeruzalem