Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Navada praznovanja materinskega dne se je v Evropo razširila iz Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni. Datum praznovanja se od države do države razlikuje.

V Sloveniji se je lani rodilo najmanj otrok po letu 1972. Po začasnih podatkih se je namreč lani rodilo 16.769 otrok ali skoraj 5 odstotkov manj kot leto prej. Dolgoletno povprečje kaže, da se v Sloveniji rodi 6 odstotkov več dečkov kot deklic.

Naslov infografike: (slo)Irena Svetin-stevilo zivorojenih otrok

Naslov infografike: (slo) Irena Svetin-imena novorojenckov-Irena Svetin

Na statističnem uradu opažajo premike v starosti žensk v času rojstev. Vse več jih odločitev za materinstvo odlaga v poznejša leta. Leta 2002 je bila povprečna starost mater ob rojstvu 28,8 leta, leta 2022 pa 31,1 leta. Leta 2002 je bilo 10 odstotkov otrok rojenih materam, starim od 35 do 39 let, 20 let pozneje pa se je ta delež skoraj podvojil (18 %).

Naslov infografike: (slo)Irena Svetin-Delež rojenih otrok po starosti mater

Število družin brez otrok narašča

Leta 2021 je bilo v Sloveniji skoraj 175.000 družin brez otrok, predstavljale so 30 odstotkov vseh družin, kažejo podatki statističnega urada. Med družinami z otroki jih je 39 odstotkov imelo enega otroka, 6 odstotkov družin pa vsaj tri otroke. Ob popisu prebivalstva leta 1981 je bilo 21 odstotkov družin brez otrok, 10 odstotkov pa jih je imelo najmanj tri otroke, dodajajo na Sursu.

Stopnja delovne aktivnosti med materami z več otroki med najvišjimi v EU-ju

Izpostavili so tudi podatek, da je bila leta 2022 stopnja delovne aktivnosti žensk, starih od 18 do 64 let, v Sloveniji 72,5 %, v EU-ju pa 67,4 %. Tudi stopnja delovne aktivnosti žensk z otroki je bila višja od povprečja EU-ja – med materami s tremi otroki ali več je bila najvišja na Švedskem, 83,4-odstotna, Slovenija se je z 81,5 % uvrstila na tretje mesto.

Naslov infografike: (slo)delovne aktivosti žensk z otroki

Pirc Musar ob materinskem dnevu obiskala postojnsko porodnišnico

Ob materinskem dnevu je predsednica republike Nataša Pirc Musar obiskala Bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo Postojna, kjer je z direktorjem Aleksandrom Merlom med drugim spregovorila o padcu natalitete, dostopnosti ginekoloških ambulant in nevarnostih poroda na domu. Ogledala si je tudi novi oddelek za oploditve z biomedicinsko pomočjo.

Ob trendu naraščanja porodov na domu je Merlo izpostavil tudi skrb za varnost novorojenčkov in porodnic, saj ob zapletih pri porodu šteje vsaka sekunda in na izid lahko vpliva prisotnost visoko usposobljenega in izkušenega kadra. "Število porodov v Sloveniji upada, zato želimo, da so vsi porodi varni," je poudaril. Po njegovem bi bilo slabo, da se "vračamo v neke stare čase, ko smo zaradi porodov na domu izgubljali matere in otroke".

Sogovornika sta spregovorila tudi o problematiki pomanjkanja ginekologov, s katerim se na primarni ravni zdravstvenega varstva v zadnjih letih soočajo marsikje v Sloveniji. Kot navajajo v postojnski porodnišnici tovrstnih težav zaenkrat nimajo. V dispanzerju za žene deluje 11 ginekologov, ki se vključujejo tudi v delo ginekoloških ambulant okoliških zdravstvenih domov. Za prve preglede v specialistični ginekološki ambulanti ni čakalnih dob, vsaka pacientka lahko opravi storitev brez naročanja.