Foto: BoBo
Foto: BoBo

Tako novinarske organizacije kot tudi strokovna javnost že dalj časa opozarjajo, da je medijska zakonodaja pri nas zastarela in so zato spremembe nujne. Strokovnjaki opozarjajo zlasti na nujnost ustreznega reševanja vprašanja sovražnega govora, komentarjev ter koncentracije lastništva in spletnega oglaševanja.

Na ministrstvu za kulturo napovedujejo celovito prenovo zakona o medijih, ki je v sklepni fazi. Svetovalec za medije pri ministrici za kulturo Lenart J. Kučić pojasnjuje, da so predlogi "v glavnem zbrani". "Zdaj se končuje različica, ki bo šla v javno razpravo, kjer bo debata odprta tudi za druge deležnike in stroko." V preteklosti je po njegovih besedah ministrstvo za kulturo medijsko zakonodajo večinoma pripravljajo samo, zato so kmalu sledili zapleti.

Izzivi, ki jih prinašata digitalizacija in umetna inteligenca

V zakonu bo po napovedih nova definicija medijev, ki bo zajela nove oblike medijev. S spremembami pa bodo posegli še na področje preglednosti medijskega lastništva, podeljevanja javnega denarja, del prenove bodo tudi problematika sovraženega govora, zaščita novinarstva in tudi izzivi, ki jih prinašata digitalizacija in umetna inteligenca.

"Vztrajali bomo pri tem, da bo potrebna nekakšna oblika označevanja vsebin, ki bodo nastale s pomočjo generativne umetne inteligence. Menim, da bodo tudi skupine, ki se ukvarjajo z delavskimi pravicami novinarjev, precej glasne in bodo pazile na apetite medijskih lastnikov, da se ne bi stroški dela prevalili na umetno inteligenco," je še dodal Kučić.

Ministrstvo za kulturo bo predvidoma decembra predlog zakona o medijih posredovalo v javno razpravo.