Janko Prunk je ponosen, ker je revizionist. Foto: MMC RTV SLO
Janko Prunk je ponosen, ker je revizionist. Foto: MMC RTV SLO
Giesser Pečarjeva je prepričana, da je revizija instrument, ki bi ga moral uporabljati vsak zgodovinar. Foto: RTV SLO

V Študijskem centru za narodno spravo so pripravili okroglo mizo o zgodovinopisju. Beseda teče predvsem o trenutnem stanju v zgodovinopisju in kriterijih raziskovanja v zgodovinski stroki, o spodbujanju kritične, argumentirane in strokovne razprave znotraj stroke in o preseganju ideološkosti v zgodovinopisju.

Griesser Pečar: Pri nas je kritika NOB-ja nedopustna
Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar je povedala, da je bilo komunistično zgodovinopisje v rokah komunističnih oblastnikov, danes pa bi morali najti pot k znanstvenim pravilom stroke. "Razumljivo je, da imajo tisti, ki so bili prej v službi režimske politike, težave. Menijo, da morajo služiti političnim ciljem, ki jih imajo za pravilne," je dejala in ob tem dodala, da v zgodovinopisju ne sme nič ostati zamolčano ali pozabljeno.

Poudarila je, da je revizija instrument, ki bi ga moral uporabljati vsak zgodovinar, ki odkrije nove dokumente in dejstva o preteklosti. Zatrdila je, da v Sloveniji velja pravilo, da je kritika NOB-ja nedopustna, ne glede na zločine, ki so bili storjeni v njegovem imenu. Zgodovinarji, ki izrekajo to kritiko, so po njenih besedah označeni za zagovornike nacizma in fašizma, "kamor sploh ne spadajo".

Prunk: Država je za narod kot obleka za človeka
Janko Prunk
meni, da mora zgodovinar izhajati iz dejstev in demokratične zavesti, kjer so v ospredju svoboda in človekove pravice. Poudarja, da je ponosen, da je revizionist, čeprav je bil zaradi tega že večkrat kritiziran. Revizija po njegovem mnenju pomeni, da "sliko, ki jo imamo v glavi, vedno dopolnjujemo. To je osnovni zakon zgodovinopisja."

"Če biolog v reki odkrije neki nov bacil, mu vsi ploskajo. Če pa jaz najdem neke bacile v našem dogajanju, pa je nekaj zelo narobe. Čeprav ne iščem samo negativnih, temveč tudi pozitivne stvari," je opozoril Prunk.

Poudaril je, da spadata dogajanje med drugo svetovno vojno in osamosvojitev Slovenije med ključne dogodke v zgodovini, "ki nas konstituirajo". Pojasnil je, da nekateri zgodovinarji govorijo, da je bil NOB pomembnejši od osamosvojitve, kar je po njegovem "nekoliko nekrofilsko". "Država je za narod kot obleka za človeka," je pojasnil svoj pogled in poudaril, da med osamosvojitvijo ni niti en Slovenec ustrelil drugega Slovenca.

Granda: Dogaja se vse večja politizacija zgodovine
Stane Granda
je pojasnil, da smo pri nas priča kadrovski podhranjenosti pri raziskovanju revolucije, ki je potekala med drugo svetovno vojno. Razlog za takšno stanje je po njegovem tudi v tem, da želijo nekateri revolucijo ohraniti v podobi, kot jo je imela med totalitarizmom.

Opozarja, da se v Sloveniji dogaja vse večja politizacija zgodovine, še posebej v zadnjih mesecih, kar se je, kot pravi, manifestiralo tudi ob letošnjem 27. aprilu. Dodal je še, da se zdi, da predsednik republike Danilo Türk med tranzicijsko navlako, s katero bi bilo treba obračunati, šteje tudi kritično zgodovinopisje.

Grdina: Pranje denarja na ARRS-ju?
Igor Grdina
je opozoril na nepravilnosti pri ocenjevanju raziskovalcev na Agenciji za raziskovalno dejavnost, na podlagi katerih se razdeljujejo sredstva. Prepričan je, da nekatere raziskovalce ocenjujejo nestrokovni ocenjevalci, ki niso dolžni pisati poročil in niso izbrani na javnih razpisih. Sprašuje se, ali ni morebiti v ozadju pridobivanje protipravne premoženjske koristi ali pa celo pranje denarja. Na podlagi tega trdi, da niso razlogi za vse v ideologiji, temveč tudi v nekaterih drugih interesih.

Poudaril je tudi, da Slovenski srednješolski zgodovinski učbeniki zajemajo le 23 odstotkov nacionalne zgodovine, v drugih evropskih državah pa ta odstotek znaša od 35 do 50 odstotkov.

"Upor proti titoizmu je ravno toliko vreden kot upor proti fašizmu"
Jože Dežman
je povedal, da sta, ko je bil direktor Muzeja novejše zgodovine, zgodovinarja Jože Pirjevec in Božo Repe dejala, da je škodljiv za politiko in ideološko obremenjen, kar je imelo za posledico, saj ni več direktor omenjene institucije.

Prepričan je, da bi bilo treba v slovensko zgodovinopisje vpeljati nove besede, kot so genocid, etnocid, klasicid in upor proti totalitarizmu. Zatrdil je, da je upor proti titoizmu ravno toliko vreden kot upor proti fašizmu in nacionalsocializmu.