Kot je ugotavljal nekdanji podpredsednik Zdusa Mirko Miklavčič, nam je državo ukradla neka elita, in to ne le domača. Zato je nujno, da tisti, ki razmišljajo drugače, stopijo skupaj in postavijo drugačne temelje za bodoče generacije, da bodo te bolje živele, kot je videti danes, ter da bo poskrbljeno tudi za upokojence. Pri razvoju države pa je nujno medgeneracijsko sodelovanje.

Tudi v zdravstvu po besedah strokovnjaka za organizacijske procese v zdravstvu Smiljana Mekicarja popolna odsotnost verodostojnih podatkov vodi v nepregledno porabo finančnih sredstev. V Dobri državi napovedujejo, da bodo v šestih mesecih vzpostavili celovito sistemsko povezavo vseh izvajalcev in zagotovili nadzor. Na podlagi tako vzpostavljene sledljivosti in sprejetja mednarodno primerljivih meril in standardov pa bodo reorganizirali omrežje izvajalcev tako, "da bodo zagotavljali varne, dostopne in strokovne zdravstvene storitve vsem državljanov takrat in tam, kjer jih potrebujejo".

Kaj pa javne finance
Na področju gospodarstva in javnih financ so si po besedah nekdanjega finančnega ministra Zvonka Ivanušiča za cilj med drugim postavili zmanjšanje javnofinančnega dolga v BD-juP pod 50 odstotkov v dveh mandatih. Vzpostaviti želijo projektno-funkcionalni princip sestavljanja proračuna namesto sestavljanja proračuna po političnih merilih, je dejal Ivanušič. Dodal je, da se zavzemajo tudi za optimizacijo države; število ministrstev bi zmanjšali pod deset, bistveno preveč je po njihovem različnih komisij in organov v sestavi vlade.

Sicer pa pomemben vidik razvoja gospodarstva vidijo v podjetništvu, razvoju malega gospodarstva, je pojasnil predsednik uprave hranilnice Lon Jaka Vadnjal. Kar pa zadeva podjetja v državni lasti ali solasti, pa ocenjujejo, da so "pogosto odlagališče kadrov za politične stranke" in "bankomati za interese nekih ožjih lobističnih skupin". Napovedal je, da se bodo o tem, kaj imeti v lasti države, odločali izključno na podlagi tega, "ali neko podjetje zagotavlja dobre donose ali ne".