Vsaka država bi morala imeti pravico, da ne upošteva določenih zahtev EU-ja, je prepričan Zmago Jelinčič. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Vsaka država bi morala imeti pravico, da ne upošteva določenih zahtev EU-ja, je prepričan Zmago Jelinčič. Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

"SNS je bila vedno svoja stranka. Nikoli nismo podlegali pritiskom z leve ali desne, ampak smo se vedno držali tistega, da je treba podpreti, kar je dobro, in biti proti tistemu, kar je slabo," je v nagovoru zbranim ob predstavitvi liste poudaril Zmago Jelinčič.

Med drugim je izpostavil uspeh SNS-a na zadnjih državnozborskih volitvah, na katerih se je stranki znova uspelo uvrstiti v parlament. Po njegovih besedah so v stranki zbrani ljudje, ki jim je nekaj do njihove domovine in ki te ne bodo prodali.

Kritičen je bil do državnih in evropskih politik prisiljevanja: "Eden izmed osnovnih postulatov našega vstopa v Evropsko unijo je ta, da hočemo imeti Evropo nacionalnih držav, Evropo naših narodov, ne pa Evropo kar tako."

Kdo kandidira na listi SNS-a?

Poleg nosilca predsednika stranke Zmaga Jelinčiča listo Slovenske nacionalne stranke (SNS) sestavljajo tudi: Jernej Ahčin, Tomaž Krajnc, Katarina Žunko, Andrej Dočinski, Ivana Bendra, podpredsednica stranke Alenka Jelenivič in Marija Župevc.

Nosilec liste je Zmago Jelinčič

Zmago Jelinčič Plemeniti, ki se je rodil 7. januarja 1948 v Mariboru, je študiral na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, a ni končal študija, saj se je v tem času bolj posvečal karieri baletnega plesalca v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet v Ljubljani. Študij farmacije je nato končal pozneje na Univerzi v Skopju, kjer je diplomiral leta 2009. Decembra 2011 pa je magistriral na Akademiji za diplomacijo in varnost v Beogradu z nalogo Problematika razmejitev slovenskih ozemelj s sosednjo Hrvaško. Je strasten zbiralec starega orožja, kovancev, bankovcev, vrednostnih papirjev in drugih starih finančnih dokumentov. V samozaložbi je med drugim izdal sedem numizmatičnih katalogov. Je častni predsednik Letalske zveze Slovenije in športni pilot.

V politiko ga je odneslo leta 1989 v nemirnih časih pred razpadom Jugoslavije, 17. marca 1991 pa je ustanovil SNS. Leta 1992 je bil nato izvoljen v 1. Državni zbor Republike Slovenije, kjer je bil član številnih delovnih teles. Poslanec je ostal vse do leta 2011, ko SNS na volitvah ni dosegel parlamentarnega praga in je izpadel iz DZ-ja. Večkrat je tudi neuspešno poskušal s kandidaturo za predsednika republike. Na zadnjih parlamentarnih volitvah 2018 je bil znova izvoljen za poslanca, stranki pa je uspela vrnitev v hram demokracije.

SNS še brez evroposlanca

Stranka je doslej sodelovala na vseh trojih preteklih evropskih volitvah v Sloveniji (leta 2004, 2009 in 2014), a jim nikoli ni uspelo osvojiti poslanskega mandata.

Za Evropo nacionalnih držav

SNS si želi Evrope, v kateri bo imela nacionalna država svoje mesto in v kateri bo imela vsaka država enake glasovalne pravice kot druge. Poleg tega hočejo Evropo, v kateri bo lahko vsaka država rekla, da ne bo upoštevala določenih zahtev, ki jih postavlja EU.

Napovedal je, da bo SNS v Evropski parlament prišel kljub vsem polenom, ki jim jih mečejo pod noge, in vsem poskusom diskreditacije tako z ene kot z druge strani.

Ob izvolitvi zahtevan delež plače?

Jelinčič se je sicer znašel v predkazenskem postopku, ki so ga kriminalisti začeli na podlagi medijskih objav, saj naj bi od nesojenega kandidata SNS-a na evropskih volitvah Gregorja Preaca ob morebitni izvolitvi od plače zahteval 500 evrov za stranko in 1.000 evrov zase. Jelinčič očitke Preaca zanika.

Domovinska liga (DOM) največji konkurent SNS-u?

Na vprašanje ob vložitvi kandidature, kako se bodo v kampanji pomerili z novoustanovljeno stranko DOM – Domovinska liga, je Jelinčič odvrnil, da ima vsak pravico kandidirati in da bodo odločali volivci. "Mi se ne bojimo nikogar," je ob tem še dodal prvak SNS-a.

V SNS-u še ne razmišljajo, kateri politični skupini bi se ob morebitni izvolitvi njihovega poslanca pridružili v Evropskem parlamentu. Zagotovo pa po Jelinčičevih napovedih ne bodo šli "v kak EPP, v Alde ali kaj podobnega".