Foto: Državni svet/Facebook
Foto: Državni svet/Facebook

Veto na zakon o povračilu glob so izglasovali s 17 glasovi za in osmimi proti. DZ je zakon sprejel prejšnji teden. V skladu z zakonom o ureditvi nekaterih vprašanj v povezavi z določenimi prekrški v času covida-19 bodo povrnjene globe, stroški prekrškovnih postopkov in postopkov prisilne izterjave, ter odvzete premoženjske koristi, ki so bili plačani oziroma izterjani v postopkih, ki so bili uvedeni na pravnih podlagah, za katere se je izkazalo, da so bile v neskladju z ustavo.

Državni svet meni, da je sprejeti zakon, s katerim se ureja vračilo glob za prekrške, storjene v času epidemije covida-19, nesprejemljiv in nepotreben ter odstopa od pravnega reda Republike Slovenije. Sprejeti zakon namreč ureja vračanje plačanih glob posameznikom, ki so kršili takrat veljavno zakonodajo, so zapisali.

Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes je danes poudaril, da se je prejšnja vlada zaradi epidemije covida-19 brez dvoma znašla v težkem položaju, a je tudi v izrednih okoliščinah treba spoštovati pravni red.

Nihče ni preprečeval takratni vladi in takratnemu državnemu zboru, da sprejme ustrezno zakonsko podlago, na podlagi katere bi potem sprejemali odloke, ki bi se izvrševali v praksi, je dejal. Zakon ima po njegovih besedah namen povrniti zaupanje v načelo pravne države.

Ob tem je poudaril, da bodo osebe, ki jim bodo povrnili globe, ob tem tudi izbrisane iz prekrškovnih evidenc in tako veljale za nekaznovane, hkrati pa je opozoril, da zakon ne določa povračil glob za prekrške z elementi nasilja.

V DZ bo za vnovično sprejetje zakona potrebnih vsaj 46 glasov.

Novela o zaščiti živali: DS meni, da bi morali povabiti k sodelovanju strokovnjake z različnih področij

Novela zakona o zaščiti živali med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, popolno prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter vzpostavitev obveznega internega videonadzora v klavnicah.

Državni svet se strinja, da je skrb za dobrobit živali in reševanje deviantnih primerov skupna skrb vseh, pri čemer pa opozarja, da imajo različni deležniki drugačne poglede na vprašanje, kako oziroma na kakšen način dobrobit živali doseči, so zapisali v sporočilu po izglasovanem vetu. Pri oblikovanju zakonskih rešitev bi zato po mnenju državnega sveta zakonodajalec moral upoštevati kompleksnost področja in k sodelovanju povabiti strokovnjake s tega področja (veterinarje, zootehnike in agronome), a med razpravo o predlogu zakona pripombe Veterinarske zbornice Slovenije, Biotehniške fakultete v Ljubljani, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Sindikata veterinarjev Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, nekaterih zavetišč, Kinološkega društva Ljubljana in drugih deležnikov niso bile upoštevane. Državni svet meni, da ZZZiv-F vsebuje nekatere določbe, ki so vprašljive z ustavnopravnega vidika, nepotrebne in nedoločene ter bodo kot take v praksi povzročale veliko težav, nekatere izmed določb pa so tudi neizvedljive.

Državni svet je med pomisleki poudaril predvsem nov institut kvalificiranih prijaviteljev nepravilnega ravnanja z živalmi, videonadzor v klavnicah, prepoved privezovanja psov na kmetijah, ob tem pa je poudaril, da je v obravnavanem zakonu vidik biovarnosti popolnoma prezrt ter da primeri zanemarjanja živali niso prisotni le na kmetijah, ampak tudi pri drugih lastnikih živali (hišnih ljubljenčkih), kamor nadzor ne seže in jih je težko sankcionirati.

"Kmetom ne sme biti kratena pravica do političnega udejstvovanja"

Novela zakona o KGZS-ju omejuje političnim funkcionarjem in članom organov političnih strank na državni ravni kandidiranje na naslednjih volitvah za člane določenih organov zbornice. Omejitev se osredotoča na ključne organe zbornice, torej svet, upravni odbor in predsednika ter podpredsednike.

Člani komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so na ponedeljkovi seji ocenili, da je novela med drugim ustavno sporna z vidika načela enakosti pred zakonom in načela pravne države, obenem pa močno posega v avtonomijo zbornice, so opozorili.

Komisija za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je poudarila, da smo se ob osamosvojitvi Slovenije odločili za večstrankarsko demokracijo, v kateri je ključnega pomena, da imajo državljanke in državljani možnost svobodnega družbenopolitičnega angažiranja in da se lahko prosto in javno opredeljujejo o svojih prepričanjih. Tudi kmetom, ki s svojim delom odločilno vplivajo na poseljenost in obdelanost podeželja, prehransko varnost in kulturno krajino, ne sme biti kratena pravica do političnega udejstvovanja in odločanja o svoji usodi. To vključuje tudi možnost njihovega dejavnega udejstvovanja v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, so zapisali v državnem svetu.