Državni dolg se bo zaradi dokapitalizacije bank povečal za okoli 10 odstotkov. Foto: EPA
Državni dolg se bo zaradi dokapitalizacije bank povečal za okoli 10 odstotkov. Foto: EPA
Nizka inflacija, vse večja zadolženost

Po izračunih državnega statističnega urada je primanjkljaj države v tretjem četrtletju znašal razmeroma nizkih 198 milijonov evrov, v prvih treh četrtletjih skupaj pa 1,4 milijarde evrov in bil s 5,5 odstotka BDP-ja za eno odstotno točko višji kot v istem obdobju leta 2012.

Zaradi dokapitalizacije bank pa bo primanjkljaj zelo visok v zadnjem četrtletju, po mnenju državnih statistikov kar okoli 40 odstotkov BDP-ja. V celotnem letu 2013 naj bi bil blizu 15 odstotkov.

Država je namreč za dokapitalizacijo bank namenila 3,2 milijarde evrov, s čimer se celotni letošnji izdatki za ta namen seštejejo na nekaj več kot 3,6 milijarde evrov.

Javnofinančni primanjkljaj bo za dobrih 100 milijonov evrov povečal tudi poračun plač v javnem sektorju, prihodnje leto pa se bo pojavilo vprašanje izplačila odškodnin izbrisanim.

Državni dolg se bo povečal za 10 odstotkov
Bruto dolg države je bil konec tretjega četrtletja 21,9 milijarde evrov oz. 62,6 odstotka BDP-ja. Zaradi dokapitalizacije bank pa se bo povečal za najmanj deset odstotkov BDP-ja.

Luknja v pokojninski blagajni
Primanjkljaj pokojninske blagajne se je od leta 2008 do leta 2012 povečal s štirih na šest odstotkov BDP-ja. Skrb vzbujajoč pa je položaj v prvih treh četrtletjih letos, ko se je povečal še za več kot petino in dosegel 7,1 odstotka BDP-ja. Zaradi teh številk se je razmišljalo tudi o zniževanju pokojnin.

Manjši dohodki gospodinjstev
Razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v tretjem četrtletju za 1,1 odstotka nižji kot pred letom dni, kar je sedmo zaporedno četrtletje z nazadovanjem. Medletni padec je bil vseeno manjši kot v drugem četrtletju, ko je znašal 2,7 odstotka. Kljub padanju dohodka pa se je stopnja varčevanja okrepila.

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je tako v tretjem četrtletju znašal nekaj manj kot 5742 evrov, potem ko je bil v drugem trimesečju pri 5811 evrih in pred letom dni pri 5807 evrih.

Izdatki gospodinjstev za končno porabo so bili v tretjem četrtletju za dva odstotka manjši kot pred letom dni, potem ko je bil padec v drugem trimesečju 1,4-odstoten.

Bruto varčevanje gospodinjstev se je kljub padanju razpoložljivega dohodka v medletni primerjavi okrepilo. V tretjem četrtletju so gospodinjstva bruto privarčevala skoraj 713 evrov, kar je sicer nekaj več kot 50 evrov manj kot v drugem trimesečju, a 50 evrov več kot v istem obdobju lani.

Presežki podjetij
Zadolževanje podjetij se je z začetkom finančne krize najprej precej zmanjšalo, nato pa so ob razdolževanju in pomanjkanju naložb predlani prvič, odkar so na voljo podatki, dosegla presežek.

Po prvih podatkih se ta trend nadaljuje tudi letos, saj so v tretjem četrtletju podjetja že drugič zapored dosegla presežek. Znašal je nekaj manj kot 253 milijonov evrov, potem ko je bil v drugem trimesečju pri 179 milijonih evrov.

Stopnja vlaganja podjetij, ki kaže razmerje med bruto naložbami v osnovna sredstva in bruto dodano vrednostjo, je v tretjem četrtletju upadla in bila z 18 odstotki glede na isto obdobje lani nižja za 0,4 odstotne točke.

Slovenija pa ima še naprej visok presežek v transakcijah s tujino, kar trenutno predstavlja eno redkih svetlih točk slovenskega gospodarstva. Tako je presežek v tretjem četrtletju znašal 640,9 milijona evrov oz. sedem odstotkov BDP-ja.

Nizka inflacija, vse večja zadolženost