Poleg policistov odpravo anomalij pričakujejo tudi cariniki, pravosodni delavci, vojaki in veterinarji. Foto: BoBo
Poleg policistov odpravo anomalij pričakujejo tudi cariniki, pravosodni delavci, vojaki in veterinarji. Foto: BoBo
Frančišek Verk
Predsednik Sindikata državnih organov Frančišek Verk meni, da vlada prisluhne le takrat, ko sindikati zagrozijo s stavko. Foto: BoBo

Sklenjen dogovor s policisti in zdravniki je razburil predvsem predstavnike primerljivih poklicev v javnem sektorju, ki zdaj od vlade pričakujejo, da bo naredila prvi korak k odpravi anomalij v javnem sektorju, kot se je zavezala z lanskim sporazumom. V stavkovnem odboru, ki so ga oblikovali Sindikat državnih organov, Sindikat veterinarjev Slovenije, Sindikat carinikov Slovenije, Sindikat delavcev v pravosodju, Sindikat vojske, obrambe in zaščite in Sindikat ministrstva za obrambo.

"Smo enakovredni državotvorni del javnega sektorja kot policisti," je prepričan predsednik sindikata carinikov Dušan Pečnik, ki je ob napovedi oblikovanja stavkovnega odbora, ki bo koordiniral morebitno zaostrovanje sindikalnega boja. Sicer Pečnik še ni želel napovedovati morebitne stavke, a glede na dozdajšnji potek pogajanj z vlado glede odprave anomalij ne verjame v drugo rešitev. "Pogajanja se vlečejo predolgo in spreminjanje dogovora v fazi pogajanj, kar predlaga vlada, ni nekaj, kar bi bila rešitev."

Prioriteta ostaja plačna skupina J
V sporazumu, ki ga je vlada lani podpisala s sindikati, je opredeljena odprava anomalij v sistemu plač javnega sektorja, za katero se je vlada zavezala, da bo namenila 70 milijonov evrov. V prvi vrsti je v sporazumu opredeljena odprava anomalij v plačni skupini J, kamor sodi vrsta pomožnih in spremljevalnih del, kot so blagajniki, knjigovodje, tajnice, perice, kuharji, hišniki, vozniki in podobni poklici. V tej skupini je zaposlenih okoli 40 tisoč oziroma četrtina vseh javnih uslužbencev, dobrih devet tisoč pa je takih, ki prejemajo zgolj minimalno plačo. Po dogovoru bi morali ti javni uslužbenci, ki so uvrščeni do 26. plačnega razreda, s prvim julijem prejeti višjo plačo.

"To so ljudje, ki prejemajo manj od minimalne plače, razliko pa jim potem krije država. Ti ljudje tudi z napredovanji ostanejo na minimalni plači, saj se zniža le znesek doplačila do minimalne plače. Pogosto se na nas obrnejo zaposleni v teh službah, ki po več kot desetletju dela šele dosežejo minimalno plačo," je ob tem poudarila sekretarka sindikata državnih organov Ana Jakopič, ki se sicer zaveda, da je pri poklicih, kot je denimo čistilka, največja težava tudi v tem, da se te storitve najemajo pri zunanjih izvajalcih. "A tisti, ki so zaposleni v javnem sektorju, si vendarle zaslužijo dostojno plačilo."

Predsednica sindikata vojske, obrambe in zaščite Mileva Štukelj pa je poudarila, da bi se plačni razredi morali začeti pri minimalni plači in ne pod njo, a obenem poudarila, da za tako potezo najverjetneje ne bo dovolj sredstev.

Uniformirani delavci želijo enak položaj kot policisti
V lanskem dogovoru pa so vlada in sindikati opredelili tudi odpravo anomalij za delovna mesta pooblaščenih uradnih oseb, ki bi se uvrstili za en, dva ali tri plačne razrede višje. Predstavniki carinikov, vojakov in pravosodnih policistov v tem kontekstu zahtevajo enako obravnavo kot pri policistih, ki so s stavkovnim sporazumom, ki sta ga z vlado sklenila policijska sindikata. Glede na izvedbo tega dogovora bo šesterica sindikatov oblikovala morebitne dodatne zahteve, ki bi zagotavljale, da so tudi pripadniki drugih uniformiranih poklicev obravnavani enako kot policisti.

"Veterinarji so primerljivi z zdravniki"
Stavkovnemu odboru sindikatov carinikov, vojakov in pravosodnih delavcev pa so se pridružili tudi v sindikatu veterinarjev. Predsednica sindikata Nataša Ajdič je poudarila, da so veterinarji, kar zadeva izobrazbo, primerljivi z zdravniki, a jih vlada v zadnjem mnenju sploh ni opredelila kot primerljive z zdravniki. "To je sprenevedanje, zato smo se tudi odločili povezati." Ajdičeva ob tem poudarja, da so nekateri veterinarji že zdaj štiri razrede nižje od primerljivih zdravnikov, če bodo pa zdravnikom dvignili plačne razrede še za štiri mesta, se bo ta razlika povečala na osem plačnih razredov. Ob čedalje višji starosti veterinarjev v javnem sektorju in vedno novih zadolžitvah zanje se ta razlika Ajdičevi zdi nesprejemljiva.

Podobnega mnenja so tudi pravosodni policisti. Predstavnik mariborskega sindikata delavcev v zaporu Kamil Fras je ob tem poudaril, da delo v zaporu pomeni vsakodnevno delo v slabih razmerah in nevarnem okolju. "Pravosodni policist začetnik ima prvih pet let okoli 670 evrov neto plače. Vsi zaposleni v zaporu si zaslužijo boljše plačilo. Predlagani dvig za enega ali dva plačna razreda je sicer boljše kot zdaj, a naj si vlada ne misli, da je s tem poskrbljeno za dostojno plačilo."

Se jeseni napovedujejo stavke?
Stavkovni odbor šestih sindikatov bo stavkovne zahteve dokončno oblikoval na podlagi dogovora med vlado in policijskima sindikatoma. Vendar je tudi realizacija stavkovnega dogovora med vlado in policisti pod vprašajem. Svet Policijskega sindikata Slovenije (PSS) se je pred dobrim mesecem dni že preoblikoval v stavkovni odbor, saj so vladi očitali, da ne izpolnjuje zavez iz sporazuma, podobno pa so naredili tudi v Sindikatu policistov Slovenije (SPS).

Možnost stavke v jeseni pa so napovedali tudi javni uslužbenci plačne skupine J, ki so pretekli teden pod okriljem Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije pripravili protestni shod pred vlado.