Tujci, s katerimi sem se srečal v Ljubljani, ne razumejo, zakaj imamo še vedno spomenik Kardelju, in to pred parlamentom. Je pa to stanje rezultat tega, da se še nismo spravili s preteklostjo.
Aplenca so na Goli otok transportirali kar dvakrat, prvič so ga zaprli za eno leto, drugič za dve. V času prve aretacije je bil dijak, član SKOJ-a. "Kritiziral sem precej, potem so me iz SKOJ-a izključili in aretirali. Drugič sem bil aretiran, zato ker nisem hotel sodelovati z UDBO," je pojasnil.
"Spomin na žrtve totalitarnih režimov potrebujemo"
Ob današnjem vseevropskem dnevu, ko se spominjamo žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov, je Andrej Aplenc povedal, da se namerava udeležiti slovesnosti na Ptuju, saj gre za spomin na preteklost, ki ga potrebujemo.
Kaj bi moralo pisati na spomeniku žrtvam totalitarizmov na Slovenskem, Aplenc prepušča pesnikom in pisateljem. "Sem pa že nekajkrat dejal, da bi vsaj del spomenika moral biti narejen iz marmorja z Golega otoka. Marmor z Golega otoka je bil uporabljen pri ureditvi italijanskega taborišča na Rabu, torej to ne bi bil noben precedens," meni nekdanji zapornik.
Preberite tudi:
- Evropa se spominja žrtev totalitarizmov
Po prihodu z otoka mu je pomagal alpinizem
Kakšen je bil običajni dan v ujetništvu na Golem otoku, je po besedah Aplenca na kratko zelo težko opisati. Povedal pa je, da so se fizični in psihični pritiski začeli približno 14 dni po prvem prihodu na otok, priča pa je bil pretepu do smrti več Črnogorcev. Pozneje je bilo tega veliko manj, pritiski so bili pa še večji, dodaja.
Na vprašanje, ali ga še vedno preganjajo spomini iz preteklosti, je odgovoril, da "poznamo vietnamski sindrom, kateremu so podvrženi vsi, ki so bili izpostavljeni hudim fizičnim in psihičnim pritiskom". "Vsi zaporniki vseh taborišč, vsi vojaki vseh vojsk. Mene je psihično rehabilitiral alpinizem, potem pa skoraj 30 let življenja v tujini."
Kljub grenki izkušnji je otok v zadnjih letih obiskal večkrat, lani tudi z nekdanjima sojetnikoma. "Menim, da bi vse vlade vseh držav bivše Jugoslavije morale poskrbeti za to, da bi bil Goli otok tako urejen, kot so druga taborišča, na primer Rab, Jasenovac in Auschwitz," je prepričan Aplenc.
Zavzema se za večjo vlogo civilne družbe
Danes je Aplenc direktor Zavoda za oživitev civilne družbe, kjer se zavzema za večjo vlogo civilne družbe v demokraciji. "Kot veste, so za demokracijo potrebne tri stvari: svobodne volitve, prosto gospodarstvo in civilna družba. To je v skladu z resolucijami EU," je poudaril.
Knjige o svojem izkustvu na otoku ne namerava napisati, saj meni, da "je Janez Jezeršek Sokol glede Golega otoka prava avtoriteta".
Tujci, s katerimi sem se srečal v Ljubljani, ne razumejo, zakaj imamo še vedno spomenik Kardelju, in to pred parlamentom. Je pa to stanje rezultat tega, da se še nismo spravili s preteklostjo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje