Slovenska javnost je, glede na anketo Dela, naklonjena ideji, da bi slovenski fantje znova morali na služenje vojaškega roka. Foto: BoBo
Slovenska javnost je, glede na anketo Dela, naklonjena ideji, da bi slovenski fantje znova morali na služenje vojaškega roka. Foto: BoBo
Pozivi k obveznemu služenju vojaškega roka

Skoraj tri petine vprašanih (57 odstotkov) v anketi Dela je naklonjenih ponovni uvedbi služenja obveznega vojaškega roka. Tej ideji pa nasprotuje dobra četrtina anketirancev.

Sodelujoči v anketi Dela pa niso naklonjeni višjim izdatkom za vojaške potrebe, kot zahteva novi predsednik ZDA Donald Trump. Z zvišanjem izdatkov z 0,95 odstotka BDP-ja na dva odstotka se ne strinja več kot 60 odstotkov vprašanih, zgolj petina pa bi privolila v to. Najodločneje nasprotujejo povišanju BDP-ja za vojsko brezposelni, ženske in ljudje z visokošolsko izobrazbo.

Ob vprašanju, kako gledajo na čezatlantsko vojaško zavezništvo Nato, v Delu ugotavljajo, da skoraj polovica vseh anketirancev vidi smisel obstoja te vojaške zveze, nekaj manj kot 40 odstotkov pa ne vidi več nobene potrebe, da bi obstala.

V Evropi so tudi vse glasnejši glasovi, da je treba vzpostaviti skupne evropske vojaške sile. Skoraj polovica vseh vprašanih bi podprla ustanovitev skupnih vojaških enot, proti je dobra petina, četrtina vprašanih pa se ni mogla povsem opredeliti.

Glede prihodnosti EU-ja 15 odstotkov vprašanih verjame, da bo EU zagotovo obstal. Da je obstoj verjetnejši kot razpad, je prepričana več kot polovica vseh, ki so sodelovali v anketi. Dobra petina jih meni, da EU verjetno ne bo obstal, da bo zagotovo propadel, pa meni le pet odstotkov vprašanih.

Dvomi o slovenski diplomaciji
V anketi so preverili, kakšen odnos ima slovenska javnost do zapletov na avstrijskem Koroškem, kjer deželne oblasti sprejemajo novo deželno ustavo in v njej ne omenjajo več slovenskega jezika, ki se uporablja na deželni ravni.

Na vprašanje, ali bo Slovenija uspešna pri zaščiti slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, slabih 40 odstotkov vprašanih dvomi, da bo uspešna, slaba tretjina pa vendarle meni, da bo uspešna. Približno toliko pa se jih o tem vprašanju ni znalo opredeliti.

Da je izbris slovenskega jezika povsem nesprejemljiv ukrep, meni več kot polovica anketiranih, če k tem dodajo tudi tiste, ki menijo, da je početje pri sosedih nesprejemljivo, Delo ugotavlja, da je slovenska javnost povsem ogorčena zaradi razvoja dogodkov na avstrijskem Koroškem.

Spletno in telefonsko anketo je za uredništvo Dela na vzorcu 540 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.

Pozivi k obveznemu služenju vojaškega roka