Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na: – spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu; – spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu; – sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu; – ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno; – zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije; – sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu; – oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja; – informiranje Državnega zbora o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu; – skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov; – spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na: – spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu; – spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu; – sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu; – ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno; – zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije; – sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu; – oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja; – informiranje Državnega zbora o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu; – skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov; – spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na: – spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu; – spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu; – sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu; – ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno; – zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije; – sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu; – oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja; – informiranje Državnega zbora o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu; – skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov; – spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
Dokumentarni intervju z Milanom Kreslinom, ki je praznoval svoj 90. rojstni dan in izdal svoj prvi glasbeni album. Na njem je zbral melodije in pesmi, ki so ga spremljale od rane mladosti in ki so sedaj tudi na voljo poslušalcem. O svojem življenju in o Beltincih je gospod Milan pripovedoval na svojem domu v Prekmurju. Spomin gospoda Kreslina sega v otroška leta, ko so v vas prihajali »cigani« z ringlšpilom, pa v mlada leta, ko je bil mobiliziran v madžarsko vojsko, kasneje v nemško, in preživel nato ruska taborišča. Kasneje je svojo redno službo bančnega uradnika vseskozi bogatil z glasbo, ki mu je bila blizu od rojstva in odraščanja v družinski gostilni. Tu so bili stalni gostje tudi znani »Kocipri« s svojo značilno muziko.Intervju bogatijo posnetki s koncertov v SNG Drama, Križankah in Cankarjevem domu, kjer je nastopil s sinom Vladom. Zamisel in realizacija Martina Repinc, kamera Alberto Lutman, montaža Edi Pinesich,uredništvo Jari Jarc in Martina Repinc
Dokumentarec je nastal ob 180-letnici ustanovitve Folklorne skupine »Val Resia« in je sestavljen iz različnih poglavij: govor je o zgodovini skupine, pa o tradicionalnih nošah, pletenju nogavic in izdelovanju tipičnih klobukov teh lipih bilih maškar, predstavljeno je izdelovanje citire in njena vloga - skupno z bunkulo - pri ljudski glasbi, govor je o dudah, ki sta jih citira in bunkula nadomestili na začetku 19. stoletja, nekaj pozornosti je posvečene ženskemu ljudskemu petju in – seveda! - rezijanskim plesom, sprehodimo se po sedežu skupine Tej rozajanski kultürski hïši in se udeležimo nastopa v Ljubljani. Dokumentarec sklene sedanji predsednik skupine Tiziano Moznich z mislijo na bodočnost. Režijo podpisuje Marija Brecelj, posnetke in montažo pa je oskrbel Alex Purič. Produkcija Slovenski programski oddelek Deželnega sedeža RAI za FJK.
Oktober je v hrvaški Istri že tradicionalno posvečen dnevom slovenske kulture. V istrskih krajih – v Pulju, Labinu, Lovranu, Poreču, Umagu in Buzetu, kjer delujejo slovenska društva, so se v treh tednih zvrstili številni dogodki, ki so v ospredje postavili slovenski jezik in ustvarjalnost na različnih področjih. Letošnja prireditev je bila posebna zato, ker je trajala skoraj ves mesec. Spremljala jo je Barbara Kampos.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na: – spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu; – spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu; – sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu; – ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno; – zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije; – sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu; – oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja; – informiranje Državnega zbora o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu; – skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov; – spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
Reportaža o Postaji Topolove in njeni 25-letni zgodovini. Avtorica Mairim Cheber.
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je pristojna za opravljanje nalog, ki se nanašajo na: – spremljanje stanja pri Slovencih v zamejstvu in po svetu; – spremljanje sodelovanja organizacij civilne družbe s Slovenci v zamejstvu in po svetu; – sooblikovanje politike Republike Slovenije na področjih, ki zadevajo Slovence v zamejstvu in po svetu; – ustrezno vključevanje problematike Slovencev v zamejstvu in po svetu v zakone, kjer je to potrebno; – zavzemanje za interese Slovencev v zamejstvu in po svetu pri sooblikovanju in sprejemanju državnih proračunov Republike Slovenije; – sooblikovanje in predlaganje programov nacionalnega interesa na področju skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu; – oblikovanje stališč do posameznih vprašanj s tega področja; – informiranje Državnega zbora o splošnih in konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu; – skrb za odpravljanje težav pri Slovencih v zamejstvu in po svetu ter upoštevanje njihovih mnenj in predlogov; – spremljanje izvajanja politike Republike Slovenije do Slovencev v zamejstvu in po svetu s strani organov izvršne oblasti.
Drugi pogovor s filmskim navdušencem Aljošo Žerjalom z naslovom 3x30 in podnaslovom - CAJT ZGUBIM V MONTAŽI, FILM SE RODI TAM. Iztočnica za ta pogovor so bili posnetki in filmi, ki jih Žerjal ustvarija kot pričevanja ljudi in dogodkov ter zavestno nastajajo kot pričevanja, torej kot bodoči, nadvse dragocen, arhiv. Avtorici oddaje Živa Pahor in Mairim Cheber. Z Aljošo Žerjalom se je pogovarjala Živa Pahor.
Portal »Slovenci v sosednjih državah« je stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin in njihovih organizacij v sosednjih državah. Namenjen je Slovencem v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, ki lahko na enem mestu dobijo vpogled v pestro dogajanje na najrazličnejših področjih njihovega življenja, delovanja in ustvarjanja. Obenem so prav oni osrednji ustvarjalci vsebin. Portal je tudi prostor, kjer lahko svoje rojake, ki živijo izven državnih meja in v svojem specifičnem geografskem okolju ohranjajo slovenski jezik in kulturo, dobro spoznajo tudi uporabniki, ki živijo v Sloveniji. Portal je okno v svet, ki prispeva k širitvi enotnega kulturnega prostora ter vedenju in zavedanju, da Slovenci v sosednjih državah so! In da živijo ustvarjalno, polno in aktivno življenje.
Portal »Slovenci v sosednjih državah« je stičišče aktualnih informacij o življenju in delovanju pripadnikov slovenskih manjšin in njihovih organizacij v sosednjih državah. Namenjen je Slovencem v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, ki lahko na enem mestu dobijo vpogled v pestro dogajanje na najrazličnejših področjih njihovega življenja, delovanja in ustvarjanja. Obenem so prav oni osrednji ustvarjalci vsebin. Portal je tudi prostor, kjer lahko svoje rojake, ki živijo izven državnih meja in v svojem specifičnem geografskem okolju ohranjajo slovenski jezik in kulturo, dobro spoznajo tudi uporabniki, ki živijo v Sloveniji. Portal je okno v svet, ki prispeva k širitvi enotnega kulturnega prostora ter vedenju in zavedanju, da Slovenci v sosednjih državah so! In da živijo ustvarjalno, polno in aktivno življenje.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem, krovna organizacija Slovencev v tej sosednji državi, ima novo vodstvo. Predsedovanje je prevzela članica Slovenskega društva Bazovica in vodja reške enote ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja, zgodovinarka Barbara Riman. Sedež Zveze se vrača na Reko.
Umag in tamkajšnje otroke je obiskala Muca copatarica. Pripeljala se je iz Dubrovnika, da bi prvo in drugošolcem ter predšolskim otrokom povedala, kako pravilno pospraviti copate. Pravzaprav jo je iz Dubrovnika pripeljala Tanja Baletić Cizej, predsednica tamkajšnjega Slovenskega kulturnega društva Lipa. Predstavo sta umaškim otrokom podarila Slovensko kulturno društva Ajda iz Umaga in Svet slovenske narodne manjšine mesta Umag. Za nas pa je bila to priložnost, da smo lahko izvedeli kaj več o Slovencih, ki so dom našli v Dalmaciji.
Slovenci so se v Bosno in Hercegovino začeli doseljevati že v času Avstro-Ogrske monarhije, ko so se tod zaposlovali kot javni uslužbenci, učitelji, umetniki in strokovnjaki v gospodarstvu. Po prvi svetovni vojni, v času Kraljevine SHS, so deli slovenskega ozemlja po Rapalski pogodbi pripadli Italiji in prihajajoči fašizem je pognal veliko Slovencev z domače zemlje. Naseljevali so se tudi v bližini Banjaluke. Slovenci so zelo kmalu začutili potrebo po povezovanju in druženju. Že leta 1923, kakor govorijo listine, je bilo ustanovljeno prvo slovensko izseljensko kulturno društvo Triglav. Kmalu je bila osnovana Slovenska kmečka zadruga, priljubljeno zbirališče je postala Slovenska kuhinja. Izjemno aktivni pa so bili Slovenci tudi v Slatini. Leta po drugi svetovni vojni so organizirane dejavnosti Slovencev zastale, bile so celo nezaželene. A zadnja vojna vihra na tleh Bosne in Hercegovine je naše rojake znova združila. Društvo Triglav je od začetne potrebe po povezovanju in iskanju pomoči za v vojni prizadete kmalu razširilo področje delovanja. Široka pahljača dejavnosti se je razvila v zadnjih dvajsetih letih. Avtor oddaje je Dušan Tomažič. Vabljeni k ogledu!
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper načrtuje nakup novega bibliobusa, saj dosedanje vozilo potujoče knjižnice ne ustreza več knjižničnim normam. Med bralce na Južnem Primorskem bo zapeljal že jeseni. Dosedanje vozilo potujoče knjižnice pa ne bo romalo na odpad. Knjižnica in koprska občina ga bosta v okviru projekta Koprski bibliobus za Slovence v Bosni in Hercegovini podarili Narodni in univerzitetni knjižnici Republike Srbske v Banja Luki. Bibilobus se bo ustavljal tudi na postajališčih med Sloveci, ki živijo na tem območju, združeni v Slovensko društvo Triglav Banja Luka. Več v prispevku Barbare Kampos.
Pet evropskih manjšinskih gledališč, med njimi Slovensko stalno gledališče iz Trsta in reška Italijanska drama, se je povezalo v skupni postavitvi Pirandellovih Velikanov z gore. Predstava, v kateri govorijo pet jezikov, igralci so namreč različnih narodnosti, je nastajala na Reki, po tamkajšnji premieri so jo konec minulega tedna videli v Trstu, zdaj pa jo čaka dolgo potovanje po drugih gledališčih vse do Romunije. Več v reportaži, ki jo je pripravila Neva Zajc.
Kulturni program in nagrajevanje V petek, 16.2. se je zgodila letošnja Osrednja prireditev Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku, nositelj katere, v organizaciji SKGZ in SSO, je bilo letos Slovensko stalno gledališče. Dogodek sta sestavljala popoldanski klepet Čistilna akcija za pomlajenje!, zamislil si ga je, in ga tudi moderiral, umetniški vodja SSG Igor Pison ter večerni kulturni program s podelitvijo priznanj SKGZ in SSO z naslovom Očiščenje in pomlajenje? Zaradi predvolilnega molka, spoštovanju katerega je podvržen Slovenski programski oddelek RAI, je bil s kulturnega programa izvzvet govor podpredsnednika Deželnega sveta FJk Igorja Gabrovca. Igor Pison je podpisan pod režijo celotnega dogodka. Televizijsko režijo podpisujeta Živa Pahor in Mairim Cheber, za uredništvo so skrbeli Tamara Stanese, Jan Leopoli in Jari Jarc.
Klepet o Narodnem domu v Trstu V petek, 16.2. se je zgodila letošnja Osrednja prireditev Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku, nositelj katere, v organizaciji SKGZ in SSO, je bilo letos Slovensko stalno gledališče. Dogodek sta sestavljala popoldanski klepet Čistilna akcija za pomlajenje!, zamislil si ga je, in ga tudi moderiral, umetniški vodja SSG Igor Pison ter večerni kulturni program s podelitvijo priznanj SKGZ in SSO z naslovom Očiščenje in pomlajenje? Zaradi predvolilnega molka, spoštovanju katerega je podvržen Slovenski programski oddelek RAI, je bil s kulturnega programa izvzvet govor podpredsnednika Deželnega sveta FJk Igorja Gabrovca. Igor Pison je podpisan pod režijo celotnega dogodka. Televizijsko režijo podpisujeta Živa Pahor in Mairim Cheber, za uredništvo so skrbeli Tamara Stanese, Jan Leopoli in Jari Jarc.
Pustno povorka iz Sovodenj ob Soči - Karnival 2018
Neveljaven email naslov