Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste že kdaj pokusili čokolado z okusom bučnega olja ali celo prekmurske gibanice? Prav s takimi okusi se ukvarjajo v podeželski čokoladnici, ki jo je v zadnjih naPOTkih – v nedeljski reportaži na Prvem – obiskala Tina Lamovšek. Izvedela pa je tudi, da v znanem tropskem vrtu ne rastejo leorhideje, ampak tudi druga najdražja začimba na svetu – takoj za žafranom.
Po kulinarični navdih v prekmursko čokoladnico in tropski vrt
Po besedah Jasmine Passero Sotošek, lastnice prekmurske podeželske čokoladnice Passero v Tešanovcih ob vznožju Goričkega, ideje pri ustvarjanju čokoladnih izdelkov vedno nastanejo spontano. Navdih skupaj z možem iščeta v menjavanju letnih časov ter lokalnem okolju in tradiciji. Zato tudi čokolada z okusom bučnega olja, bezga, ajde, prekmurske gibanice, jurke in traminca.
"Ljudje so imeli pomisleke predvsem pri pokušanju čokoladnih pralinejev z bučnim oljem, ki pa se je potem izkazal kot eden naših najbolj iskanih izdelkov."
V Tešanovcih so iz rjavo črnega stroka, fermentiranega ploda orhideje iz tropskega vrta Ocean Orchids, naredili tudi vaniljev sladoled. Tehnični direktor omenjenega podjetja iz Dobrovnika Tomaž Jevšnik je povedal, da so lani vzgojili več kot 200 plodov iz treh loncev, v katerih je 13 rastlin. Ker potrošnja vanilje v zahodnem svetu raste in je to za žafranom druga najdražja začimba, pa imajo v Prekmurju večje načrte.
"Zadeva je zelo počasna. Sadike šele čez tri leta prvič cvetijo, postopek zorenja plodov traja 9 mesecev in potem še postopek fermentacije nekje 4 do 6 mesecev. Če se danes odločimo, da zadevo razširimo, se bomo o rezultatih oz. pridelku pogovarjali nekje čez 4 leta."
Ste že kdaj pokusili čokolado z okusom bučnega olja ali celo prekmurske gibanice? Prav s takimi okusi se ukvarjajo v podeželski čokoladnici, ki jo je v zadnjih naPOTkih – v nedeljski reportaži na Prvem – obiskala Tina Lamovšek. Izvedela pa je tudi, da v znanem tropskem vrtu ne rastejo leorhideje, ampak tudi druga najdražja začimba na svetu – takoj za žafranom.
Po kulinarični navdih v prekmursko čokoladnico in tropski vrt
Po besedah Jasmine Passero Sotošek, lastnice prekmurske podeželske čokoladnice Passero v Tešanovcih ob vznožju Goričkega, ideje pri ustvarjanju čokoladnih izdelkov vedno nastanejo spontano. Navdih skupaj z možem iščeta v menjavanju letnih časov ter lokalnem okolju in tradiciji. Zato tudi čokolada z okusom bučnega olja, bezga, ajde, prekmurske gibanice, jurke in traminca.
"Ljudje so imeli pomisleke predvsem pri pokušanju čokoladnih pralinejev z bučnim oljem, ki pa se je potem izkazal kot eden naših najbolj iskanih izdelkov."
V Tešanovcih so iz rjavo črnega stroka, fermentiranega ploda orhideje iz tropskega vrta Ocean Orchids, naredili tudi vaniljev sladoled. Tehnični direktor omenjenega podjetja iz Dobrovnika Tomaž Jevšnik je povedal, da so lani vzgojili več kot 200 plodov iz treh loncev, v katerih je 13 rastlin. Ker potrošnja vanilje v zahodnem svetu raste in je to za žafranom druga najdražja začimba, pa imajo v Prekmurju večje načrte.
"Zadeva je zelo počasna. Sadike šele čez tri leta prvič cvetijo, postopek zorenja plodov traja 9 mesecev in potem še postopek fermentacije nekje 4 do 6 mesecev. Če se danes odločimo, da zadevo razširimo, se bomo o rezultatih oz. pridelku pogovarjali nekje čez 4 leta."
Prva epizoda Veste, kaj jeste? v radijskem arhivu je iz oktobra 2015. Takrat smo govorili o bučah in njihovi hranilni vrednosti. V naslednjih letih pa smo ob sredah zjutraj obdelali najrazličnejše teme, povezane z živili, načinom prehranjevanja in vsem, kar spada zraven.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Priboljški pri hišnih ljubljenčkih naj ne bi nadomestili zdravega obroka, vendar lastnike v dobro založenih trgovinah za male živali velikokrat preveč zanese.
Daša Korže, prehranska svetovalka za pse in mačke, tudi ustanoviteljica blagovne znamke Feedko, opisuje dve vrsti sveže oziroma doma pripravljene hrane za hišne ljubljenčke. Na eni strani je ta lahko del klinične diete za obolele živali, lahko pa gre preprosto za uravnotežene obroke za zdrave hišne ljubljenčke. Pri prvi vrsti izbire kot zvesti in skrbni lastniki skorajda nimamo, pri drugi pa je vse odvisno od naših preferenc in organiziranosti. Ravno pomanjkanje časa je eden najpogostejših pomislekov, da se lastniki ne odločajo za tak način prehranjevanja hišnih ljubljenčkov.
Mačke v prehrani potrebujejo največ beljakovin, potem maščob, ogljikovih hidratov, vlaknin, vitaminov, rudninskih snovi in vodo. Razmerje med temi snovmi je drugačno kot pri človeku, saj so to skoraj izključno mesojede živali.
Prehrana psov mora biti primerna pasmi, starosti, fiziološkemu stanju, velikosti, vsebovati mora dovolj vitaminov, beljakovin in ogljikovih hidratov. Psi kot hišni prijatelji in ne več kot volkovi izpred 17.000 let so torej vsejedi. Suha, polsuha, mokra, surova, kuhana, hladno stiskana – vse to je lahko popolna in uravnotežena hrana za psa, poudarja dr. vet. med. Marjan Kastelic. Luka Vrbančić iz Brežic je pasji lastnik zadnjih 20 let. V prvih letih, prizna, je delal napake. Pri izbiri pasje hrane je bil premalo pozoren na kakovost izbranih znamk.
V Sloveniji na leto izide okrog 4000 knjig. Od tega je kuharskih kakšnih 100, torej razmeroma malo, pove Valentina Novak, založnica, prevajalka in avtorica. Ustvarjanje kuharskih knjig namreč zahteva odgovornost, ker so te postale kulturne posrednice, ki niso več samo zapisi jedi oz. navodil, kako pripraviti neko jed, ampak ponujajo izkušnjo časa in trendov. Zato so v zadnjih desetletjih doživele tudi nekakšen vsebinski preporod.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Ličinke mokarjev iz družine hroščev so bogat vir beljakovin, primerne so za prehrano na primer eksotičnih živali, vse bolj pa so tudi v našem okolju prepoznane kot hrana za ljudi v obliki prigrizkov ali kot sestavina v različnih živilskih izdelkih (v moki ipd.). Ustanovitelj podjetja Organics Nutrients Bojan Kujavec iz Maribora, ki se ukvarja z organskimi gnojili za rastline, utegne biti pri nas eden pionirjev uporabe ličink v prehrani ljudi.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Pecivo, ki smo mu pri peki dodali maščobo, bo polnega okusa in sočno, pecivo brez olja pa se bo verjetno v prvi vrsti drobilo. Maščoba se pri peki sladkih izdelkov uporablja zaradi teksture, sočnosti in okusa. Vendar če je pri doziranju sladkorja jasno, da z njim ne gre pretiravati, tega pri maščobah še nismo povsem posvojili.
Rubriko Veste, kaj jeste? tokrat posvečamo kavi, natančneje kavi iz kavnih aparatov za domačo uporabo. Ponudniki aparatov sledijo povpraševanju, ki je iz leta v leto večje in tudi pri nas je zaznati trend porasta kavnih aparatov v gospodinjstvih, še posebej v zadnjih dveh letih, ko iz znanih razlogov do skodelice kave ni več tako lahko proti. Vsaj delno si lahko izkušnjo pitja kave domov prenesemo tudi z nakupom kavnega aparata. Te lahko razdelimo na tri osnovne skupine, pravi Črt Breskvar iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Časi, ko so bile na trgovskih policah na voljo le tri vrste kruha in so ga vse pekarne pekle po enakih receptih ter postopkih, so minili. Potrošniki imamo že vrsto let na izbiro več vrst kruha in pekovskih peciv z najrazličnejšimi dodatki, kot so olive, paprika, čebula in orehi. Ponudbe pa ne prilagajajo in širijo zgolj večji industrijski pekarski obrati, pač pa tudi manjše butične pekarne, ki so v zadnjih letih v vzponu. Ena od njih je tudi pekarna Osem v središču Ljubljane, ki je svoja vrata odprla pred skoraj natanko osmimi leti.
Katere morske dobrote – predvsem ribe – ponujajo v slovenskih ribarnicah, od kod so in kaj se največ proda? To je vprašanje, na katero tudi tokrat odgovarjamo s konkretnim primerom. Roberto Privileggio je sin Hrvatice in Slovenca, lastnika ribarnice Ribice s poslovalnicama v Kamniku in na osrednji ljubljanski tržnici. Živi v Kvarnerju, v Mošćenički Dragi, morske dobrote pa skoraj vsak dan pripelje k nam.
Z Andražem Lečnikom iz gostilničarsko-mesarske družine z Raven na Koroškem smo se navidezno postavili v vrsto pri mesarju in odgovorili na nekaj pogostih dilem, ki jih imamo pri kupovanju mesa.
V tokratni rubriki »Veste, kaj jeste?« pozornost namenjamo posodi, natančneje kakovosti in ustreznosti različnih materialov za toplotno obdelavo živil pa tudi shranjevanje hrane. Pri nakupu nove posodo le redkokdo upošteva tudi njeno reaktivnost oziroma inertnost, pa čeprav lahko to vpliva tudi na hrano, ki jo pripravimo in celo na naše zdravje. Kateri materiali so torej najprimernejši za kuhanje, kateri za shranjevanje in kateri za čiščenje?
Ko uporabimo izraz zdrava prehrana, večina naredi miselni preskok na točno določena živila in načine prehranjevanja. Mario Sambolec, specializiran strokovnjak za prehrano in predavatelj Fitnes Zveze Slovenije, zato opozarja tudi na negativne posledice brezglavega in strogega sledenja vsesplošno prisotnim navodilom zdravega prehranjevanja, ki so lahko tako fizične, recimo kronično pomanjkanje energije, kot tudi psihološke.
Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.
Arhitektka Nina Vodopivec (idaa.si) pri načrtovanju kuhinje svetuje, naj se najprej opazujemo pri kuhanju. V bivalnem okolju gre namreč za kompleksen prostor, v katerem je najpomembnejša tudi praktičnost. Težave se lahko pokažejo, če pri načrtovanju pozabimo na delovno površino, delovni trikotnik, dovolj vtičnic itd.
Študentje predstavljajo pomemben, a pogosto precej spregledan del populacije, tudi z vidika zasledovanja zdravstvenih ciljev. Zato bi bilo treba v dneh, ko se govori predvsem o ukrepih za nemoten študij in odprte fakultete, dati poudarek tudi na njihovi prehrani. Prav to smo storili v tokratni rubriki Veste, kaj jeste, v kateri smo se vprašali, kako pestra, raznolika in zdrava je ponudba študentske prehrane pri nas.
Neveljaven email naslov