Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Uspeh operacijske ekipe ljubljanskega Kliničnega centra
Ko so se zdravniki Kliničnega centra v Ljubljani sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Zaradi bolnikovega slabega zdravstvenega stanja je bil klasičen pristop preveč tvegan, pojasnjuje interventni kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico.
Srce je mišica, ki vsako minuto prečrpa najmanj 5 litrov krvi. Kadar srce ne zmore več dovolj učinkovito črpati krvi, govorimo o srčnem popuščanju. Takrat organi ne dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi. Značilni znaki in simptomi srčnega popuščanja so težko dihanje, močno bitje srca ob naporu, otekanje, modrikasta barva ustnic.
O koronarni bolezni govorimo takrat, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Delna zapora koronark povzroči značilno bolečino – angino pektoris; popolna zapora žil, ki oskrbujejo srce, pa vodi v srčni infarkt. Kaj pa povzroči zoženje oziroma stenozo aortne zaklopke, ki je tudi ogrožala bolnikovo zdravje in življenje? Na prvem mestu so starostne spremembe, odgovarja dr. Bunc. Podatki iz literature kažejo, da je zoženje aortne zaklopke najpogostejša bolezen zaklopk in tretja najpogostejša bolezen srca in ožilja: takoj za arterijsko hipertenzijo in koronarno boleznijo.
897 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Uspeh operacijske ekipe ljubljanskega Kliničnega centra
Ko so se zdravniki Kliničnega centra v Ljubljani sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Zaradi bolnikovega slabega zdravstvenega stanja je bil klasičen pristop preveč tvegan, pojasnjuje interventni kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico.
Srce je mišica, ki vsako minuto prečrpa najmanj 5 litrov krvi. Kadar srce ne zmore več dovolj učinkovito črpati krvi, govorimo o srčnem popuščanju. Takrat organi ne dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi. Značilni znaki in simptomi srčnega popuščanja so težko dihanje, močno bitje srca ob naporu, otekanje, modrikasta barva ustnic.
O koronarni bolezni govorimo takrat, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Delna zapora koronark povzroči značilno bolečino – angino pektoris; popolna zapora žil, ki oskrbujejo srce, pa vodi v srčni infarkt. Kaj pa povzroči zoženje oziroma stenozo aortne zaklopke, ki je tudi ogrožala bolnikovo zdravje in življenje? Na prvem mestu so starostne spremembe, odgovarja dr. Bunc. Podatki iz literature kažejo, da je zoženje aortne zaklopke najpogostejša bolezen zaklopk in tretja najpogostejša bolezen srca in ožilja: takoj za arterijsko hipertenzijo in koronarno boleznijo.
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov