Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Z novim pristopom je bila operacija srca 76-letnika hitrejša in z manj zapleti

10.09.2020


Uspeh operacijske ekipe ljubljanskega Kliničnega centra

Ko so se zdravniki Kliničnega centra v Ljubljani sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Zaradi bolnikovega slabega zdravstvenega stanja je bil klasičen pristop preveč tvegan, pojasnjuje interventni kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico.

Srce je mišica, ki vsako minuto prečrpa najmanj 5 litrov krvi. Kadar srce ne zmore več dovolj učinkovito črpati krvi, govorimo o srčnem popuščanju. Takrat organi ne dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi. Značilni znaki in simptomi srčnega popuščanja so težko dihanje, močno bitje srca ob naporu, otekanje, modrikasta barva ustnic.

O koronarni bolezni govorimo takrat, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Delna zapora koronark povzroči značilno bolečino – angino pektoris; popolna zapora žil, ki oskrbujejo srce, pa vodi v srčni infarkt. Kaj pa povzroči zoženje oziroma stenozo aortne zaklopke, ki je tudi ogrožala bolnikovo zdravje in življenje? Na prvem mestu so starostne spremembe, odgovarja dr. Bunc. Podatki iz literature kažejo, da je zoženje aortne zaklopke najpogostejša bolezen zaklopk in tretja najpogostejša bolezen srca in ožilja: takoj za arterijsko hipertenzijo in koronarno boleznijo.


Ultrazvok

897 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Z novim pristopom je bila operacija srca 76-letnika hitrejša in z manj zapleti

10.09.2020


Uspeh operacijske ekipe ljubljanskega Kliničnega centra

Ko so se zdravniki Kliničnega centra v Ljubljani sredi letošnjega avgusta odločali, kako naj operirajo 76 letnega bolnika s srčnim popuščanjem, so sprejeli drzno odločitev. Glede na bolnikovo zapleteno zdravstveno stanje so se odločili za popolnoma nov in inovativen pristop. Zahteven poseg – zamenjavo aortne srčne zaklopke in razširitev zamašenih koronark – so opravili skozi aorto, žilo, po kateri teče kri iz srca v telo. Zaradi bolnikovega slabega zdravstvenega stanja je bil klasičen pristop preveč tvegan, pojasnjuje interventni kardiolog prof. dr. Matjaž Bunc. Operacija je uspela, bolnik je po dveh tednih lahko zapustil bolnišnico.

Srce je mišica, ki vsako minuto prečrpa najmanj 5 litrov krvi. Kadar srce ne zmore več dovolj učinkovito črpati krvi, govorimo o srčnem popuščanju. Takrat organi ne dobijo dovolj kisika in hranilnih snovi. Značilni znaki in simptomi srčnega popuščanja so težko dihanje, močno bitje srca ob naporu, otekanje, modrikasta barva ustnic.

O koronarni bolezni govorimo takrat, kadar je zaradi zožitve koronarnih arterij oskrba srca s krvjo nezadostna. Delna zapora koronark povzroči značilno bolečino – angino pektoris; popolna zapora žil, ki oskrbujejo srce, pa vodi v srčni infarkt. Kaj pa povzroči zoženje oziroma stenozo aortne zaklopke, ki je tudi ogrožala bolnikovo zdravje in življenje? Na prvem mestu so starostne spremembe, odgovarja dr. Bunc. Podatki iz literature kažejo, da je zoženje aortne zaklopke najpogostejša bolezen zaklopk in tretja najpogostejša bolezen srca in ožilja: takoj za arterijsko hipertenzijo in koronarno boleznijo.


15.05.2024

Slovenska onkologija je v boju proti raku dojk odlična na svetovni ravni

V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne


09.05.2024

Stres in vnetja povzročijo razgradnjo mišic

V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...


30.04.2024

Izguba mišične mase, mišične funkcije in moči se začne po 40. letu

Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem


24.04.2024

Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu ali možganih in povzroča dolgi covid

Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo


17.04.2024

Dolgi covid: "Huda utrujenost me povsem paralizira."

Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon


10.04.2024

Dr. Pokorn: Ali bo meningokok povzročil težave, se pokaže v dveh tednih

Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki


03.04.2024

Kronično vnetje nosu in sinusov - nova študija

Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena


27.03.2024

V ambulante že prihajajo pacienti z diagnozami, ki jih je postavil ChatGPT

Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?


20.03.2024

Zakaj skotopičnega sindroma ali sindroma Irlen (še) ni na seznamu motenj

Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna


13.03.2024

Nefrolog Škoberne: Za zdravje ledvic je najpomembnejša telesna aktivnost

Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri


07.03.2024

Asertivnost: Ali se znate postaviti zase?

Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.


28.02.2024

Novost: Čopasta zobna ščetka proti kariesu in parodontozi

V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi


21.02.2024

Strupeni bisfenol A zaužijemo s hrano in pijačo, prehaja tudi preko kože

Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi


15.02.2024

Osebna izkušnja: Imam tri hude diagnoze, vendar te nimajo mene!

Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate


08.02.2024

Kako do mineralov, če izključimo meso

Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija


31.01.2024

Prof. Campo: Razvozlali smo genski zapis najpogostejše levkemije

»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu


24.01.2024

Delo vse bolj ruši naše zasebno življenje

Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?


10.01.2024

Dr. Tomažič: Kako nevaren je covid po štirih letih

Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay


Stran 1 od 45
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov