Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Intenzivni oddelek Infekcijske klinike v Ljubljani. "Najbolj smo se bali italijanskega scenarija."
Intenzivni oddelek Infekcijske klinike v Ljubljani se v času epidemije novega koronavirusa nikoli ne ustavi. Delo poteka 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika.
Infektolog in specialist intenzivne medicine prof. dr. Matjaž Jereb, ki vodi oddelek intenzivne terapije Infekcijske klinike v Ljubljani:
Na začetku smo se najbolj bali italijanskega scenarija. Ta strah se ni uresničil.
Prekomerni obrambni odziv organizma bolnikom s covid-19 škoduje.
Če bolnik s pomočjo respiratorja ne dobi dovolj kisika, lahko njegov krvni obtok z aparatom ECMO speljemo izven telesa in poskrbimo za ustrezno oksigenacijo. V telo vrnemo kri bogato s kisikom.
Pri nekaterih bolnikih se je stanje po prejemu krvne plazme tistih, ki so okužbo že preboleli, izboljšalo.
Veliko najtežjih bolnikov je že preživelo in smo jih iz našega oddelka lahko premestili na navadne oddelke.
Začelo se je s prizori z intenzivnih oddelkov kitajskih bolnišnic. To je bilo daleč od nas. Resnosti epidemije novega koronavirusa smo se začeli zavedati, ko so se oglasili zaposleni na intenzivnih oddelkih italijanskih bolnišnic. Govorili so o boju in nemoči proti novemu koronavirusu, pa o požrtvovalnosti zdravstvenega osebja in o velikem veselju ob vsakem izboljšanju in ozdravitvi težko bolnih bolnikov ter o žalosti ob vsaki novi izgubi. Od 4. marca naprej pa je novi koronavirus tudi pri nas. Od takrat nam o težkem spoprijemanju s koronavirusno boleznijo 19 govorijo tudi zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci iz intenzivnih enot slovenskih bolnišnic.
899 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Intenzivni oddelek Infekcijske klinike v Ljubljani. "Najbolj smo se bali italijanskega scenarija."
Intenzivni oddelek Infekcijske klinike v Ljubljani se v času epidemije novega koronavirusa nikoli ne ustavi. Delo poteka 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci se borijo za življenje vsakega bolnika.
Infektolog in specialist intenzivne medicine prof. dr. Matjaž Jereb, ki vodi oddelek intenzivne terapije Infekcijske klinike v Ljubljani:
Na začetku smo se najbolj bali italijanskega scenarija. Ta strah se ni uresničil.
Prekomerni obrambni odziv organizma bolnikom s covid-19 škoduje.
Če bolnik s pomočjo respiratorja ne dobi dovolj kisika, lahko njegov krvni obtok z aparatom ECMO speljemo izven telesa in poskrbimo za ustrezno oksigenacijo. V telo vrnemo kri bogato s kisikom.
Pri nekaterih bolnikih se je stanje po prejemu krvne plazme tistih, ki so okužbo že preboleli, izboljšalo.
Veliko najtežjih bolnikov je že preživelo in smo jih iz našega oddelka lahko premestili na navadne oddelke.
Začelo se je s prizori z intenzivnih oddelkov kitajskih bolnišnic. To je bilo daleč od nas. Resnosti epidemije novega koronavirusa smo se začeli zavedati, ko so se oglasili zaposleni na intenzivnih oddelkih italijanskih bolnišnic. Govorili so o boju in nemoči proti novemu koronavirusu, pa o požrtvovalnosti zdravstvenega osebja in o velikem veselju ob vsakem izboljšanju in ozdravitvi težko bolnih bolnikov ter o žalosti ob vsaki novi izgubi. Od 4. marca naprej pa je novi koronavirus tudi pri nas. Od takrat nam o težkem spoprijemanju s koronavirusno boleznijo 19 govorijo tudi zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci iz intenzivnih enot slovenskih bolnišnic.
Vitamin A je pomemben za rast, za zdrav in dober vid, krepi imunski sistem, vpliva na presnovo železa, koristi koži in lasem
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Neveljaven email naslov