Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prizadene od 10 do 15 odstotkov vseh žensk v rodnem obdobju, tudi mladostnice. Nekateri ginekologi podcenjujejo težave
Štiriindvajsetletna Branka Pestar Hajšek o sebi pove, da je ženska, ki ima endometriozo. Diagnozo ji je ginekolog postavil pred dobrimi šestimi leti – takrat je bila stara 18 let. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu ter med spolnimi odnosi. Poleg dolgotrajnih bolečin povzroča tudi neplodnost.
“Sama sem imela srečo, da sem hitro prišla do diagnoze. Nekatere ženske čakajo tudi po deset let.” – Branka Pestar Hajšek, predsednica Društva Endozavest, ki so ga ustanovile ženske, ki vejo, kako je živeti z endometriozo. O tej svoji izkušnji želijo govoriti in s tem ozaveščati javnost ter si medsebojno pomagati.
Včasih je veljalo, da se endometrioza pojavi predvsem pri ženskah po tridesetem letu starosti, ki niso rodile. Danes pa vemo, da prizadene od 10 do 15 odstotkov vseh žensk v rodnem obdobju – tudi mladostnice. Endometrioza se lahko pojavi na jajčnikih, jajcevodih, tudi na slepiču, debelem in tankem črevesu, mehurju, popku ter zelo redko tudi v pljučih, pravi ginekologinja in kirurginja z dolgoletnimi izkušnjami doc. dr. Martina Ribič Pucelj. Ko beseda nanese na zdravljenje, pojasni, da je najpogostejši način zdravljenja endometrioze kirurški poseg.
Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 žensk z eno od oblik endometrioze. Kadar kronična medenična bolečina traja več kot šest mesecev, je na mestu tako imenovana laparoskopija, s katero lahko odkrijejo žarišča obolenja. Za uspešno zdravljenje endometrioze sta namreč pomembna zgodnje odkrivanje in kakovostno izvedena prva operacija.
897 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Prizadene od 10 do 15 odstotkov vseh žensk v rodnem obdobju, tudi mladostnice. Nekateri ginekologi podcenjujejo težave
Štiriindvajsetletna Branka Pestar Hajšek o sebi pove, da je ženska, ki ima endometriozo. Diagnozo ji je ginekolog postavil pred dobrimi šestimi leti – takrat je bila stara 18 let. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična bolezen. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu ter med spolnimi odnosi. Poleg dolgotrajnih bolečin povzroča tudi neplodnost.
“Sama sem imela srečo, da sem hitro prišla do diagnoze. Nekatere ženske čakajo tudi po deset let.” – Branka Pestar Hajšek, predsednica Društva Endozavest, ki so ga ustanovile ženske, ki vejo, kako je živeti z endometriozo. O tej svoji izkušnji želijo govoriti in s tem ozaveščati javnost ter si medsebojno pomagati.
Včasih je veljalo, da se endometrioza pojavi predvsem pri ženskah po tridesetem letu starosti, ki niso rodile. Danes pa vemo, da prizadene od 10 do 15 odstotkov vseh žensk v rodnem obdobju – tudi mladostnice. Endometrioza se lahko pojavi na jajčnikih, jajcevodih, tudi na slepiču, debelem in tankem črevesu, mehurju, popku ter zelo redko tudi v pljučih, pravi ginekologinja in kirurginja z dolgoletnimi izkušnjami doc. dr. Martina Ribič Pucelj. Ko beseda nanese na zdravljenje, pojasni, da je najpogostejši način zdravljenja endometrioze kirurški poseg.
Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 žensk z eno od oblik endometrioze. Kadar kronična medenična bolečina traja več kot šest mesecev, je na mestu tako imenovana laparoskopija, s katero lahko odkrijejo žarišča obolenja. Za uspešno zdravljenje endometrioze sta namreč pomembna zgodnje odkrivanje in kakovostno izvedena prva operacija.
Pogovor s pediatrom Petrom Najdenovim
V medicinski reviji Lancet je izšel članek o obravnavi raka dojk; soavtorica je dr. Tanja Španić iz slovenske Europe Donne
V človeškem telesu je več kot 600 mišic, ki so odgovorne za gibanje, skrbijo za presnovo kalija, glukoze ...
Pogovor z raziskovalcem dr. Sergejem Pirkmajerjem
Dolgi covid imajo v veliki večini tisti, ki so imeli zgolj blago okužbo
Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon
Za meningokoknim menigitisom lahko zbolimo pri katerihkoli letih; podatki pa kažejo, da se okužba najpogosteje razvije pri dojenčkih, sledijo jim najstniki
Ker se pacientom s kroničnim rinosinusitisom stanje ni izboljšalo, se je otorinolaringolog dr. Jure Urbančič lotil raziskave. Študija je že bila nagrajena
Ali je dr. Matjaž Fležar med preizkušanjem ChatGPT-ja že tudi sam kdaj »pozabil«, da se o znakih in simptomih, o diagnozah in zdravljenju – torej o medicini – ne pogovarja s človekom ampak z umetno inteligenco?
Sodelujeta dr. Zvezdan Pirtošek in dr. Erik Montagna
Zdrave človeške ledvice vsak dan približno petdesetkrat prečistijo kri
Agresivno: »Jaz sem v redu, ti nisi v redu.«. Pasivno: »Jaz nisem v redu, ti si v redu.«. Asertivno: »Jaz sem v redu, ti si v redu.«.
V boju proti zobni gnilobi in parodontozi smo dobili »novo« orožje. Ustna higieničarka Tadeja Klemenčič iz Zdravstvenega doma Ljubljana nam je namreč za Ultrazvok predstavila tako imenovano čopasto zobno ščetko. Pravi, da si z njo zobe očistimo še bolj temeljito, saj lahko poščetkamo vsak zob posebej. Več o novi krtački v Ultrazvoku. V ambulanto ustne higieničarke Tadeje Klemenčič v Polju pri Ljubljani je odšel Iztok Konc. *Opozorilo: Zobne krtačke, nitke, zobne paste – pripomočki za umivanje zob, ki nam obljubljajo marsikaj – vendar le, če jih bomo redno uporabljali. Foto: Prvi
Bisfenol A je v EU razvrščen med strupene snovi, ki imajo škodljive učinke na našo sposobnost razmnoževanja. Spada tudi med motilce endokrinega sistema in lahko na tak način negativno vpliva na zdravje ljudi
Danijel Brezovar živi s policistično boleznijo ledvic in Crohnovo boleznijo. Nedavno je premagal raka prostate
Ljudem če že, največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija
»Dobra« medicina se izvaja v javnem sistemu
Na čigavi strani je psihologija dela – ali je na strani delavcev ali delodajalcev?
Stanfordski zaporniški eksperiment
Slovenski infektologi zaskrbljeno poročajo, da na njihovih oddelkih skorajda ni več prostora za vse bolnike z okužbami dihal. Tudi v splošni populaciji je veliko prehlajenih, vedno več je gripe. Nenadzorovano se spet širi covid. Prof. dr. Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani bo v oddaji Ultrazvok pojasnil nekaj novejših spoznanj o omikronu in o dolgem covidu. K poslušanju vas vabi Iztok Konc. Foto: Pixabay
Neveljaven email naslov