Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Česa se lahko nadejajo Slovenci v Italiji, iz koroške Caritas v krško škofijo, miklavževanje v Porabju, lutkovne predstave v Kvarnerju in Istri, Boris Pahor - človek, ki je videl preveč, Gamsi na plazu - peta izdaja
Zunanji minister Cerar se je v Rimu z italijanskim kolegom Di Maiom pogovarjal tudi o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kako bo v prihodnje z njihovim predstavnikom v rimskem parlamentu? Di Maio priznava, da ustava ne predvideva zagotovljenega zastopnika. Obljublja pa pripravljenost italijanskih političnih strank in njihovih vodij, da tovrstno zastopstvo zagotavljajo tudi v prihodnosti.
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Gre za prvega koroškega slovenskega škofa na avstrijskem Koroškem. Študiral je v Salzburgu, Ljubljani, na Dunaju, v Rimu in Jeruzalemu, opravljal različne naloge v okvir krške škofije in bil med drugim župnik na Radišah. Leta 2004 je bil imenovan za papeževega častnega kaplana – monsignorja. 2014 je prevzel vodenje koroške Caritas in se med drugim odločno zavzel za sprejem in humanitarno ravnanje z begunci. Slovenski jezik bo uporabljal tudi v prihodnje, zagotavlja.
“Tudi v javnosti bom, to je samoumevno, ta jezik, moj jezik uporabljal. Mislim, da to veliko pomeni ljudem. Upam, da jih bom s tem opogumil, da tisti, ki še znajo slovenščino, tudi govorijo slovensko.”
Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov, ki se učijo slovenskega jezika. Zveza Slovencev na Madžarskem, ki organizira miklavževanje, se že prej poveže z narodnostimi vrtci, vzgojiteljice pa otroke pripravijo na prihod Miklavža tudi s pesmicami.
Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri.
BBC je posnel dokumentarni film o pisatelju Borisu Pahorju. Novinar Alan Yentob je Pahorja, ki ga opiše kot najstarejšega znanega preživelega zapornika v nacističnih taboriščih, obiskal na njegovem domu na Kontovelski rebri pri Trstu, kjer mu je 106-letnik pripovedoval o svojem boju proti fašizmu in nacizmu ter izkušnjah v taboriščih. Pri snemanju filma z naslovom Človek, ki je videl preveč, je sodelovala tudi Neva Zajc. Podrobneje o snemanju filma lahko slišite v tokratni oddaji.
…. Včasih se mi zdi, da je usoda mojega rodu podobna gamsom na plazu….V domovini gamsov vedno drče plazovi. Toda gamsji rod se drži kljub plazovom – razen tistih gamsov, ki preslišijo materin žvižg in se ločijo od neugnanega, ponosnega, vsem viharjem in plazovom kljubujočega tropa.
Tako je v knjigi Gamsi na plazu zapisal Karel Prušnik Gašper. Delo opisuje partizanski boj na avstrijskem Koroškem in tudi najnovejša – že peta izdaja – je izšla ob pomembnem zgodovinskem trenutku – 100. obletnici koroškega plebiscita. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca jo je izdala skupaj z vezo koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora, založil pa jo je Javni sklad za kulturne dejavnosti.
Avtorjev sin Danilo Prušnik je skrb za ohranjanje družinske tradicije prenesel na svoje otroke.
“Tudi moja stara mama je napisala knjigo, vsak dan je pisala dnevnik, ko je bila izseljena. S to tematiko se ukvarja tudi moja hčerka, umetnica (Tanja Prušnik) ima več serij gnp – Gamsi na plazu -, prav tako se s to tematiko ukvarja tudi sin. Vsi potomci Karla Prušnika Gašperja se ukvarjamo s to tematiko in upam, da se tudi vsi Slovenci.”
Prisluhnite!
860 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Česa se lahko nadejajo Slovenci v Italiji, iz koroške Caritas v krško škofijo, miklavževanje v Porabju, lutkovne predstave v Kvarnerju in Istri, Boris Pahor - človek, ki je videl preveč, Gamsi na plazu - peta izdaja
Zunanji minister Cerar se je v Rimu z italijanskim kolegom Di Maiom pogovarjal tudi o položaju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kako bo v prihodnje z njihovim predstavnikom v rimskem parlamentu? Di Maio priznava, da ustava ne predvideva zagotovljenega zastopnika. Obljublja pa pripravljenost italijanskih političnih strank in njihovih vodij, da tovrstno zastopstvo zagotavljajo tudi v prihodnosti.
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Gre za prvega koroškega slovenskega škofa na avstrijskem Koroškem. Študiral je v Salzburgu, Ljubljani, na Dunaju, v Rimu in Jeruzalemu, opravljal različne naloge v okvir krške škofije in bil med drugim župnik na Radišah. Leta 2004 je bil imenovan za papeževega častnega kaplana – monsignorja. 2014 je prevzel vodenje koroške Caritas in se med drugim odločno zavzel za sprejem in humanitarno ravnanje z begunci. Slovenski jezik bo uporabljal tudi v prihodnje, zagotavlja.
“Tudi v javnosti bom, to je samoumevno, ta jezik, moj jezik uporabljal. Mislim, da to veliko pomeni ljudem. Upam, da jih bom s tem opogumil, da tisti, ki še znajo slovenščino, tudi govorijo slovensko.”
Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov, ki se učijo slovenskega jezika. Zveza Slovencev na Madžarskem, ki organizira miklavževanje, se že prej poveže z narodnostimi vrtci, vzgojiteljice pa otroke pripravijo na prihod Miklavža tudi s pesmicami.
Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri.
BBC je posnel dokumentarni film o pisatelju Borisu Pahorju. Novinar Alan Yentob je Pahorja, ki ga opiše kot najstarejšega znanega preživelega zapornika v nacističnih taboriščih, obiskal na njegovem domu na Kontovelski rebri pri Trstu, kjer mu je 106-letnik pripovedoval o svojem boju proti fašizmu in nacizmu ter izkušnjah v taboriščih. Pri snemanju filma z naslovom Človek, ki je videl preveč, je sodelovala tudi Neva Zajc. Podrobneje o snemanju filma lahko slišite v tokratni oddaji.
…. Včasih se mi zdi, da je usoda mojega rodu podobna gamsom na plazu….V domovini gamsov vedno drče plazovi. Toda gamsji rod se drži kljub plazovom – razen tistih gamsov, ki preslišijo materin žvižg in se ločijo od neugnanega, ponosnega, vsem viharjem in plazovom kljubujočega tropa.
Tako je v knjigi Gamsi na plazu zapisal Karel Prušnik Gašper. Delo opisuje partizanski boj na avstrijskem Koroškem in tudi najnovejša – že peta izdaja – je izšla ob pomembnem zgodovinskem trenutku – 100. obletnici koroškega plebiscita. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca jo je izdala skupaj z vezo koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora, založil pa jo je Javni sklad za kulturne dejavnosti.
Avtorjev sin Danilo Prušnik je skrb za ohranjanje družinske tradicije prenesel na svoje otroke.
“Tudi moja stara mama je napisala knjigo, vsak dan je pisala dnevnik, ko je bila izseljena. S to tematiko se ukvarja tudi moja hčerka, umetnica (Tanja Prušnik) ima več serij gnp – Gamsi na plazu -, prav tako se s to tematiko ukvarja tudi sin. Vsi potomci Karla Prušnika Gašperja se ukvarjamo s to tematiko in upam, da se tudi vsi Slovenci.”
Prisluhnite!
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?
20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.
Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.
Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.
Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.
Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?
Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Neveljaven email naslov