Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenci z vsega sveta se ob prireditvi vračajo v domovino
Dobrodošli doma, kličemo ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu vsem tistim rojakinjam in rojakom, ki se v teh dneh vračate v domovino zaradi vseslovenskega srečanja ali prireditve z istim imenom v Radovljici. Seveda smo in bomo ob številnih prireditvah, namenjenih zamejcem in zdomcem, prisotni tudi mi, prav z vseh boste v tej in nekaj naslednjih oddajah lahko prisluhnili prispevkom in reportažam. Današnjo oddajo smo začeli kronološko s prvo – v Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine. Nadaljujemo z XVIII. Vseslovenskim srečanjem v državnem zboru republike Slovenije, nato pa besedo predajamo Daretu Ruparju, ki je pred kvalifikacijami za EP v košarki za ženske v Nišu pred mikrofon povabil Ivico Grudna, predsednika Slovenskega društva France Prešeren v Nišu.
V Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine, ki so s predstavniki različnih ministrstev razpravljali o dosežkih in nekaterih izzivih, s katerimi se soočajo.
Na različne vladne resorje so naslovili tudi nekaj predlogov, s katerimi želijo še izboljšati sodelovanje z matico na različnih področjih in preseči nekatere težave, s katerimi se srečujejo v tujini. Eden izmed predstavnikov v Svetu vlade za Slovence po svetu iz Združenih držav Amerike, Joe Valenčič, je v pogovoru z Lili Brunec nekoliko podrobneje orisal razpravo na seji Sveta v Ljubljani.
„Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo“ je naslov letošnjega vseslovenskega srečanja v organizaciji Komisije državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prireditev v Državnem zboru je v četrtek potekala v znamenju mladih, ki odhajajo iz Slovenije, v tujini pa stik z domovino pogosto izgubijo. Srečanje je vodila podpredsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Karla Urh, ki je opozorila, da tudi boljše gospodarstvo in večje povpraševanje po delovni sili izseljevanja nista ustavili, zato moramo odkriti vzroke za to in poiskati rešitve. Minister Peter J. Česnik je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na to perečo težavo in zatrdil, da vlada dela vse, da bi se trend obrnil v prid domovine, vendar pa opozarja na togo zakonodajo glede vračanja Slovencev v domovino.
Slovenske košarkarice so v repešažu evropskega prvenstva v Beogradu v napeti končnici izgubile proti Belgijkam z 72:67 in se niso uvrstile v četrtfinale. V zadnji minuti je bilo usodnih preveč zgrešenih metov. So pa zato imele bučno podporo s tribun, ki so jo sestavljali naši navijači, ki so tja prišli iz Slovenije ter tisti Slovenci, ki so doma v Srbiji. Med njimi je bil tudi predsednik Slovenskega društva France Prešeren iz Niša, Ivica Gruden. Pred mikrofon ga je povabil kolega iz športnega uredništva Radia Slovenija Dare Rupar in ga vprašal, kdaj so ustanovili društvo in koliko članov šteje.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Venezueli, kjer se, kakor so zapisali v apelu vladi Republike Slovenije, življenjske razmere iz dneva v dan poslabšujejo. V skrbi za slovenske državljane in druge prebivalce slovenskega porekla, ki živijo v Venezueli, SSK predlaga vladi Republike Slovenije, da se skozi celovito naslovitev problematike pospeši reševanje njihovih eksistencialnih potreb. Celotno besedilo najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V četrtek je v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu v Slovenski filharmoniji nastopil baritonist Marcos Fink. S tem dogodkom se začenja tradicionalni 26. tabor Slovencev po svetu, ki bo potekal do nedelje, 7. julija v Zavodu sv. Stanislava, s pestrim kulturnim programom in okroglo mizo na temo Spoznal sem Slovence po svetu ter nastopom slovenskih dijakov iz Argentine RAST 48. Oba dogodka, skupaj s 6. nogometnim prvenstvom sta sestavni del skupne prireditve Dobrodošli doma, več o dogajanju pa prav tako v naših naslednji oddaji.
V petek je bila v Ljubljani IV. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Prireditev je potekala na Institutu Jožefa Stefana, častni pokrovitelj konference je bil predsednik države Borut Pahor. Več o dogajanju na konferenci ter pogovore z gosti vam bomo pripravili v prihodnji oddaji.
Člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin so nedavno nastopili na dveh glasbenih prireditvah. Najprej je v njihovem mestu v Banatu potekal mednarodni zborovski festival Slobodan Bursać, nato pa so se udeležili jubilejnega 50. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
868 epizod
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo z okoli 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti iz konca 19. in začetka 20. stoletja, tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih oz. ideoloških razlogov in zadnje čase bolj in bolj ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik o življenju in delu Slovencev po svetu.
Slovenci z vsega sveta se ob prireditvi vračajo v domovino
Dobrodošli doma, kličemo ustvarjalci oddaje Slovencem po svetu vsem tistim rojakinjam in rojakom, ki se v teh dneh vračate v domovino zaradi vseslovenskega srečanja ali prireditve z istim imenom v Radovljici. Seveda smo in bomo ob številnih prireditvah, namenjenih zamejcem in zdomcem, prisotni tudi mi, prav z vseh boste v tej in nekaj naslednjih oddajah lahko prisluhnili prispevkom in reportažam. Današnjo oddajo smo začeli kronološko s prvo – v Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine. Nadaljujemo z XVIII. Vseslovenskim srečanjem v državnem zboru republike Slovenije, nato pa besedo predajamo Daretu Ruparju, ki je pred kvalifikacijami za EP v košarki za ženske v Nišu pred mikrofon povabil Ivico Grudna, predsednika Slovenskega društva France Prešeren v Nišu.
V Ljubljani se je v torek na seji Sveta vlade za Slovence po svetu zbralo 13 predstavnikov slovenskih skupnosti iz tujine, ki so s predstavniki različnih ministrstev razpravljali o dosežkih in nekaterih izzivih, s katerimi se soočajo.
Na različne vladne resorje so naslovili tudi nekaj predlogov, s katerimi želijo še izboljšati sodelovanje z matico na različnih področjih in preseči nekatere težave, s katerimi se srečujejo v tujini. Eden izmed predstavnikov v Svetu vlade za Slovence po svetu iz Združenih držav Amerike, Joe Valenčič, je v pogovoru z Lili Brunec nekoliko podrobneje orisal razpravo na seji Sveta v Ljubljani.
„Sloven’c, tvoja zemlja je zdrava…, pa vendar mladi odhajajo“ je naslov letošnjega vseslovenskega srečanja v organizaciji Komisije državnega zbora RS za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Prireditev v Državnem zboru je v četrtek potekala v znamenju mladih, ki odhajajo iz Slovenije, v tujini pa stik z domovino pogosto izgubijo. Srečanje je vodila podpredsednica komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, Karla Urh, ki je opozorila, da tudi boljše gospodarstvo in večje povpraševanje po delovni sili izseljevanja nista ustavili, zato moramo odkriti vzroke za to in poiskati rešitve. Minister Peter J. Česnik je v svojem uvodnem nagovoru opozoril na to perečo težavo in zatrdil, da vlada dela vse, da bi se trend obrnil v prid domovine, vendar pa opozarja na togo zakonodajo glede vračanja Slovencev v domovino.
Slovenske košarkarice so v repešažu evropskega prvenstva v Beogradu v napeti končnici izgubile proti Belgijkam z 72:67 in se niso uvrstile v četrtfinale. V zadnji minuti je bilo usodnih preveč zgrešenih metov. So pa zato imele bučno podporo s tribun, ki so jo sestavljali naši navijači, ki so tja prišli iz Slovenije ter tisti Slovenci, ki so doma v Srbiji. Med njimi je bil tudi predsednik Slovenskega društva France Prešeren iz Niša, Ivica Gruden. Pred mikrofon ga je povabil kolega iz športnega uredništva Radia Slovenija Dare Rupar in ga vprašal, kdaj so ustanovili društvo in koliko članov šteje.
Še nekaj kratkih novic:
Svetovni slovenski kongres z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov v Venezueli, kjer se, kakor so zapisali v apelu vladi Republike Slovenije, življenjske razmere iz dneva v dan poslabšujejo. V skrbi za slovenske državljane in druge prebivalce slovenskega porekla, ki živijo v Venezueli, SSK predlaga vladi Republike Slovenije, da se skozi celovito naslovitev problematike pospeši reševanje njihovih eksistencialnih potreb. Celotno besedilo najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa.
V četrtek je v organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu v Slovenski filharmoniji nastopil baritonist Marcos Fink. S tem dogodkom se začenja tradicionalni 26. tabor Slovencev po svetu, ki bo potekal do nedelje, 7. julija v Zavodu sv. Stanislava, s pestrim kulturnim programom in okroglo mizo na temo Spoznal sem Slovence po svetu ter nastopom slovenskih dijakov iz Argentine RAST 48. Oba dogodka, skupaj s 6. nogometnim prvenstvom sta sestavni del skupne prireditve Dobrodošli doma, več o dogajanju pa prav tako v naših naslednji oddaji.
V petek je bila v Ljubljani IV. Konferenca slovenskih mladih raziskovalcev in študentov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. Prireditev je potekala na Institutu Jožefa Stefana, častni pokrovitelj konference je bil predsednik države Borut Pahor. Več o dogajanju na konferenci ter pogovore z gosti vam bomo pripravili v prihodnji oddaji.
Člani Društva Slovencev Planika Zrenjanin so nedavno nastopili na dveh glasbenih prireditvah. Najprej je v njihovem mestu v Banatu potekal mednarodni zborovski festival Slobodan Bursać, nato pa so se udeležili jubilejnega 50. tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
Svetovni slovenski kongres je pripravil bralno-risalni natečaj, ki je namenjen otrokom do 15. leta starosti. Otroci naj sami ali s pomočjo staršev preberejo besedilo koroške ljudske pravljice Hvaležni medved in za natečaj pripravijo risbo oziroma sliko na listu formata A4 z motivom iz pravljice, ki se jim je najbolj vtisnil v spomin. Več podatkov najdete na spletni strani Svetovnega slovenskega kongresa, risbe pa sprejemajo do 20. oktobra letos.
V oddaji se ustavljamo pri Slovencih v Frankfurtu, kjer je že vse nared za jutrišnjo prireditev ob 50. letnici slovenske dopolnilne šole, pred iztekom šolskega leta se pogovarjamo tudi z dolgoletnim učiteljem slovenskega jezika in kulture v Sttutgartu Vinkom Kraljem, predstavljamo zgodbo Ljubljančanke Maruše Uranjek, ki jo je pred sedmimi leti poslovna pot pripeljala v Veliko Britanijo. pozornost pa namenjamo tudi letošnji Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike v Mostu na Soči.
Tokrat bomo potovali v Avstralijo, v Kanado in v Srbijo. Predstavljamo zgodbo Anamarije Butinar, ki si je novi dom ustvarila v Melbournu. Čeprav pravi, da nikoli ni pričakovala življenja tako daleč stran od rodne Dolenjske, je vmes posegla ljubezen. Kot pravi, so Avstralci zelo sproščeni - včasih tako zelo, da je kar malo šokirana. Z daljnega juga bomo nato odšli kar daleč proti severu, v Kanado, k tamkajšnjim Slovencem. Na obisku pri njih je namreč delegacija komisije slovenskega državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V Zrenjaninu v Srbiji pa ta konec tedna pripravljajo tradicionalno prireditev Naša slovenska beseda.
V oddaji beležimo pestro dogajanje v okviru slovenske dopolnilne šole v Švici, ustavljamo se pri Slovencih v Milanu, gostimo mlado pravnico in podjetnico Karin Dodič, ki živi in deluje v glavnem mestu Kolumbije – Bogoti, seznanjamo pa vas tudi z Informacijsko točko za Slovence po svetu, ki je v začetku tega tedna zaživela v okviru Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tokrat v oddaji gostimo Sabino Sečnik, ki živi v Torontu, sicer pa je po rodu iz Celja. V knežjem mestu je nekaj časa tudi živela, potem pa se je preselila nazaj v Kanado . V oddaji poročamo tudi o obisku ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona med Slovenci v Srbiji. Pogledali bomo v Sarajevo, kjer potekajo Cankarjevi dnevi. Ne bomo pa pozabili niti na pomen čebel. V ponedeljek bomo namreč praznovali Svetovni dan čebel in ob tej priložnosti v nekaterih slovenskih skupnostih ta konec tedna potekajo prireditve. Svetovni dan čebel zaznamujejo v Sarajevu, pa tudi v ameriškem Clevelandu. Slovenci v Belgiji pa se bodo družili na spomladanskem kolesarjenju.
Slovenska dopolnilna šola v nemškem Frankfurtu ima dolgoletno tradicijo, junija bodo zaznamovali že pol stoletja delovanja. O tem in pomenu učenja slovenskega jezika med našimi rojaki v Nemčiji beseda teče z učiteljico slovenskega jezika in kulture v Frankfurtu Brigito Lovenjak, poučevanje in položaj slovenskega jezika v Banjaluki pa je osrednja tema v pogovoru z novo lektorico slovenščine na banjaluški Filološki fakulteti Barbaro Hanuš. Ustavljamo se tudi na 10. Dnevih slovenskega filma v Beogradu, pozornost pa namenjamo tudi praznovanju 45.letnice slovenskega društva Drava v Augsburgu.
Tokrat bomo govorili o dragocenem prekmurskem tovoru, ki je - varno shranjen v ladijskih kontejnerjih - na poti čez Atlantik iz Združenih držav proti Sloveniji. Gre za pisno gradivo in sakralne predmete evangeličanske cerkve svetega Janeza v Betlehemu v Pensilvaniji, ki so jo pred stoletjem zgradili prekmurski izseljenci. Ker so cerkev prodali, bo njihova zapuščina novi dom našla tam, od koder so prišli njeni ustvarjalci – v Prekmurju torej. O tem so za oddajo spregovorili državna sekretarka z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, doktorica Klaudija Sedar, ki je sodelovala pri pregledovanju arhivov in predmetov, ter generalna konzulka Slovenije v Clevelandu Alena Jerak. Iz Clevelanda se bo oglasil tudi Mark Tomc, rojen v Združenih državah, a zelo ponosen na svoje dolenjske in notranjske korenine. Med drugim zelo rad peče potico. Zoran Jovičić iz srbske Rume pa bo povedal, kako so se Slovenci tam znašli potem, ko jim je lastne prostore, namenjene druženju, uničil požar.
Tokrat v oddaji gostimo doktorandko mednarodnega prava Ano Srovin Coralli, ki skoraj osem let biva in raziskovalno deluje v Švici. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih v Sarajevu, kjer so v okviru slovenskega društva Cankar pripravili tradicionalno likovno kolonijo, z vso zavzetostjo pa se pripravljajo tudi na osrednjo prireditev društva - Cankarjeve dneve. Pomudili pa smo se še v osrčju slovenskega izseljenstva v Ameriki, v Clevelandu, kjer ta konec tedna poteka 40. Festival diatonične harmonike ali kot ga imenujejo- harmonike na knofe.
V tokratni oddaji potujemo v Melbourne v oddaljeno Avstralijo, kjer je v nedeljo začela delovati nova slovenska radijska oddaja, njena voditelja sta Lenti Lenko in Anamarija Butinar. V Ljubljani smo pred mikrofon ujeli igralko in pevko Alyo Elouissi, ki sicer živi v Moskvi, pogovarjali smo se tudi s Petro Jan Likar iz Bruslja, ki prav tako kot Alya Elouissi v tujini živeče Slovence poučuje slovenščino. V oddaji pa bomo govorili tudi o plesu - folklorna skupina društva Lipa iz Muenchna namreč praznuje četrt stoletja delovanja.
V prvi aprilski oddaji osrednjo pozornost namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v nekaterih evropskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, ki je ta teden potekal v Ljubljani. Oziramo se tudi k tradicionalni Poletni šoli slovenskega jezika, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in vas seznanjamo z možnostjo pridobitve štipendij za udeležence slovenskih korenin. Ustavljamo pa se tudi pri slovenskih rojakih v srbski prestolnici, ki so v pomlad vstopili z novimi projekti, ki so jih začrtali na nedavni letni skupščini v slovenskem društvu Sava.
Danes je veliki petek pred veliko nočjo, ki velja za najpomembnejši krščanski praznik; tega obeležujejo tudi številni Slovenci širom sveta, ki ob tem ohranjajo nekatere tipične slovenske običaje. Pozanimali smo se, kako je v flamskem delu Belgije, od koder se nam je javil župnik Gregor Šemrl, ter v Severni Makedoniji, kamor smo poklicali Mileno Pinza. Slišali boste tudi o dogajanju med Slovenci v Zrenjaninu v Srbiji ter o seminarju za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v evropskih državah, ki bo prihodnji teden v Ljubljani.
Ustavili smo se pri slovenskih rojakih v nemškem Frankfurtu in se pogovarjali z novo predsednico slovenskega kulturno prosvetnega društva Sava Majo Daniel, naša gostja je bila tudi nova predsednica Društva VTIS- v tujini izbobraženih Slovencev Bojana Selinšek, ki že nekaj let živi v Londonu kjer je strokovnjakinja na področju podatkovne znanosti v onkologiji. Zabeležili pa smo tudi dogajanje med rojaki v švedskem mestu Malmö, kjer se pripravljajo na zaznamovanje 50 letnice slovenskega društva Planika.
V tokratni oddaji gremo na Irsko. Koliko Irci poznajo Slovenijo, kaj slovenskega jim je najbolj všeč in ali je res, da tako radi zahajajo v pube? O tem smo se pogovarjali s Špelo Petohleb, ki že 9 let živi na Irskem. Slišali boste, kako dejavni so na pragu pomladi Slovenci v Luksemburgu. Predstavljamo Ljubezen na daljavo - knjigo o Aleksandrinkah, ki prek pisem moža ženi, ki je morala na delo v oddaljeni Egipt, odstira njegovo osamljenost in krutost okoliščin ločitve ljubeče družine. Napovedujemo pa tudi dejavnosti slovenske ženske vokalne skupine Plamen iz Kanade.
Ob mednarodnem dnevu žensk v tokratni oddaji gostimo same ženske. Prva gostja je Mojca Mrak, ki se je iz Kolorada pred kratkim skupaj z družino preselila v Maryland in je za našo oddajo spregovorila o življenju v Združenih državah Amerike. Mednarodni dan žensk tradicionalno zaznamujejo Slovenci v Stuttgartu – kot pravi Marija Mauko, bodo na prireditvi, ki bo jutri, nastopili otroci, sledila bosta glasba in seveda druženje. Ker je prihodnji torek gregorjevo, pa Magdalena Novak iz Berlina napoveduje prireditev pozdrav pomladi za tamkajšnje slovenske družine.
Ustavili smo se pri rojakih v avstralskem Sydneyu, kjer je po skoraj letu dni na radijskih valovih v slovenski radijski oddaji na lokalnem radiu spet zazvenela slovenska beseda in glasba. Pomudili smo se tudi v Urugvaju in se z Aleksandrom Temlinom pogovarjali o učenju slovenščine pri slovenskih rojakih v tej državi, o kulturni dejavnosti pri Slovencih v Južnem Banatu pa je tekla beseda s predsednikom društva Logarska Dolina v Pančevu Josipom Webrom. Seznanjamo vas tudi s Taborom za slovenske otroke iz sveta, ki ga pripravlja Svetovni slovenski kongres.
Odpravili se bomo k slovenskim rojakom v Tuzlo, kjer so ta mesec poimenovali kar Veseli kulturni februar in med drugim pripravili tudi veliko kulturno prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, nekaj več boste izvedeli o ohranjanju slovenskega jezika med Slovenci v Argentini, pa tudi kako si prizadevajo za slovenstvo in slovensko besedo rojaki v avstralskem mestu Geelong. Pomudili pa se bomo tudi pri Slovencih v nemški zvezni deželi Severno Porenje Vestfalija, kjer že skoraj pol stoletja deluje slovensko društvo Maribor, ki bo ta konec tedna na občnem zboru začrtalo smernice nadaljnjega delovanja.
Tokrat gremo najprej v zgodovino. 14.februarja je namreč minilo 40 let, odkar je Jure Franko na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu prismučal srebrno kolajno. V trenutku je postal junak in se zapisal v zgodovino. O svojih spominih na te dogodke pripoveduje Zoran Doršner, uveljavljen slovenski arhitekt iz Bosne in Hercegovine, ki je sodeloval pri prostorskem načrtovanju iger v Sarajevu in jih je doživel tako rekoč iz prve vrste. Dobro pa se spominja tudi razdejanja in trpljenja med obleganjem Sarajeva le nekaj let pozneje. Iz Ria de Janeira boste slišali, kako poteka pustni karneval - najbolj množični in zagotovo najbolj barvit na svetu. Predstavljamo pa tudi publikacijo Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi, ki je delo Janeza Roglja.
Tokratna oddaja je tudi praznično obarvana. Slišali boste, da so slovenski kulturni praznik, 8.februar, v bolgarski Sofiji zaznamovali z dvema dogodkoma, tudi z nastopom igralke in šansonjerke Vite Mavrič. Pozanimali smo se, kako za ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva nasploh skrbijo v oddaljeni Avstraliji. Ker je 11.februar Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, predstavljamo doktorico Anjo Kranjc Horvat, ki deluje v Evropski organizaciji za jedrske raziskave v Švici, ter že od nekdaj išče načine, kako kompleksno znanje fizike prenesti širši javnosti. V ameriškem Clevelandu pa se pripravljajo na eno od največjih prireditev v tem mestu nasploh – Kurentovanje.
Tokrat se ustavljamo na letošnji Zimski šoli slovenščine v Ljubljani in na spletu, seznanjamo se s poukom v slovenskih sobotnih šolah v Argentini, zabeležili smo dogajanje pri rojakih v nemškem Augsburgu, kjer so pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, pozornost pa namenjamo tudi bližnjemu dogodku v New Yorku ob prihajajočem mednarodnem Dnevu žensk v znanosti in sicer slovenski okrogli mizi, ki jo skupaj pripravljajo društvo VTIS-v tujini izobraženih Slovencev, Ameriško slovenska izobraževalna fundacija-ASEF ter mreža ONA VE.
Osrednjo pozornost tokrat namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v čezoceanskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje slovenskega jezika v tujini, ki poteka v Ljubljani. Ustavljamo se tudi pri rojakih v Švici, kjer je dogajanje v najstarejšem slovenskem društvu Triglav v Zurichu v prvih tednih leta zelo živahno. Seznanjamo vas z vsebino seje državnozborske komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki se je v torek posvetila tudi problematiki, povezani s težkim finančnim položajem slovensko argentinske šole v Mendozi, predstavljamo pa tudi načrtovane dejavnosti Rafaelove družbe in delovanje Erlichovega doma na Svetih Višarjah, ki ga upravlja.
Gost oddaje je ekonomist dr.Matevž Rašković, katerega razmišljanje je precej zunaj običajnih okvirjev, ki smo jih vajeni pri ekonomistih. Prepričan je, da bi morali sociologom najti mesto na področjih, ki jih zdaj obvladujejo ekonomisti, saj bomo po njegovem le tako lahko reševali naše skupne težave. Trenutno poučuje na Univerzi v Aucklandu na Novi Zelandiji, zanima ga ekonomika pripadnosti in je zelo kritičen do bančno-finančnega sistema ter do načina spopadanja z inflacijo, češ da je zastarel. Na Novi Zelandiji, pravi, se je veliko naučil od tamkajšnjih staroselcev, predvsem glede sistema vrednot in pogleda na svet ter odnosa do okolja. Kot pravi, včasih napredujemo tudi z odštevanjem in s kakšnim korakom nazaj. V tokratni oddaji bomo pogledali tudi med Slovence v Srbiji, ki živijo v bližini meje z Romunijo, ter v Slovensko planinsko društvo na Predarlskem.
Neveljaven email naslov