Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Velikim evropskim državam gre za obstoj ali neobstoj. Čim bolj doživljamo strahote vojne, tem bolj moramo želeti in hoteti, da mir prinese vzpostavitev na stroške Francoske ali njenih zaveznikov kršenih pravic ter potrebno jamstvo za končno veljavno ohranitev naše državne neodvisnosti." Tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost prenesla sporočilo govora predsednika Raymonda Poincaréja ob francoskem narodnem prazniku.
»Odkar je bila v coni A Julijske krajine vzpostavljena oblast zavezniške vojaške uprave, so fašisti stalno povečevali svojo dejavnost, ki se je v zadnjem času spremenila v odkrito nasilje. Padle so žrtve, opustošeni so sedeži Enotnih sindikatov Julijske krajine, Slovansko-italijanske protifašistične unije, Zveze primorskih partizanov in osvobodilnih odborov, kakor tudi slovenske knjigarne, tiskarne in uredništva časopisov, napadena so bila celo zasebna stanovanja,« tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel izjavo Franceta Bevka francoskim novinarjem. Jugoslavija je na današnji dan leta 1946 predlagala pariški mirovni konferenci, da bi Trst z okolico razglasili za svobodno ozemlje pod nadzorom Združenih narodov in v realni uniji z Jugoslavijo. Ta predlog so v Parizu zavrnili.
Na današnji dan leta 1991 je predsedstvo Jugoslavije sprejelo sklep o umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije v treh mesecih in o istočasnem umiku okoli 3 tisoč slovenskih oficirjev in vojakov iz armadnih enot v nekdanjih drugih jugoslovanskih republikah. Prisluhnimo izjavi tedanjega člana predsedstva Slovenije, Cirila Zlobca:
V Zagrebu je na današnji dan leta 1991 umrl novinar, televizijski in filmski režiser Mario Fanelli. Kot diplomirani ekonomist in vojaški častnik se je spomladi leta 1951 zaposlil na naši radijski postaji in delal v kulturni redakciji italijanskega programa. Leta 1955 se je preselil v Zagreb, kjer je sodeloval pri pionirskem snovanju televizijskega programa. V pogovoru z Bruno Alessio se je tako spominjal dela v Kopru, kjer se je srečal s televizijo:
Julija hladni in mokri dnevi, prazni bodo sodi in hlevi.
Spominjamo se znamenitega slovenskega skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa, Jakoba Petelina Kranjca, ki je umrl na današnji dan leta 1591 v Pragi. Najbolj znani so njegova zbirka motetov Opus musicum ter madrigali iz zbirk Harmoniae morales in Moralia. Skladbo Quasi cedrus nam bo sedaj zapel tržaški zbor Jacobus Gallus:
1149 epizod
Lahko bi dejali, da gre za Slovenski radijski biografski leksikon. Deset minutna oddaja nastaja na podlagi gradiva zbranega s pomočjo Primorskega biografskega leksikona, Enciklopedije Slovenije, Poskusnih gesel Slovenskega biografskega leksikona in naše dokumentacije. Gre za oddajo o pomembnih primorskih in slovenskih osebnostih, rojenih ali umrlih na "današnji dan" in zgodovinskih dogodkih.
"Velikim evropskim državam gre za obstoj ali neobstoj. Čim bolj doživljamo strahote vojne, tem bolj moramo želeti in hoteti, da mir prinese vzpostavitev na stroške Francoske ali njenih zaveznikov kršenih pravic ter potrebno jamstvo za končno veljavno ohranitev naše državne neodvisnosti." Tako je na današnji dan leta 1916 tržaška Edinost prenesla sporočilo govora predsednika Raymonda Poincaréja ob francoskem narodnem prazniku.
»Odkar je bila v coni A Julijske krajine vzpostavljena oblast zavezniške vojaške uprave, so fašisti stalno povečevali svojo dejavnost, ki se je v zadnjem času spremenila v odkrito nasilje. Padle so žrtve, opustošeni so sedeži Enotnih sindikatov Julijske krajine, Slovansko-italijanske protifašistične unije, Zveze primorskih partizanov in osvobodilnih odborov, kakor tudi slovenske knjigarne, tiskarne in uredništva časopisov, napadena so bila celo zasebna stanovanja,« tako je četrtkov Primorski dnevnik na današnji dan leta 1946 povzel izjavo Franceta Bevka francoskim novinarjem. Jugoslavija je na današnji dan leta 1946 predlagala pariški mirovni konferenci, da bi Trst z okolico razglasili za svobodno ozemlje pod nadzorom Združenih narodov in v realni uniji z Jugoslavijo. Ta predlog so v Parizu zavrnili.
Na današnji dan leta 1991 je predsedstvo Jugoslavije sprejelo sklep o umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije v treh mesecih in o istočasnem umiku okoli 3 tisoč slovenskih oficirjev in vojakov iz armadnih enot v nekdanjih drugih jugoslovanskih republikah. Prisluhnimo izjavi tedanjega člana predsedstva Slovenije, Cirila Zlobca:
V Zagrebu je na današnji dan leta 1991 umrl novinar, televizijski in filmski režiser Mario Fanelli. Kot diplomirani ekonomist in vojaški častnik se je spomladi leta 1951 zaposlil na naši radijski postaji in delal v kulturni redakciji italijanskega programa. Leta 1955 se je preselil v Zagreb, kjer je sodeloval pri pionirskem snovanju televizijskega programa. V pogovoru z Bruno Alessio se je tako spominjal dela v Kopru, kjer se je srečal s televizijo:
Julija hladni in mokri dnevi, prazni bodo sodi in hlevi.
Spominjamo se znamenitega slovenskega skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa, Jakoba Petelina Kranjca, ki je umrl na današnji dan leta 1591 v Pragi. Najbolj znani so njegova zbirka motetov Opus musicum ter madrigali iz zbirk Harmoniae morales in Moralia. Skladbo Quasi cedrus nam bo sedaj zapel tržaški zbor Jacobus Gallus:
V zadnji spominski radijski kroniki Naših 75 let o razvoju portoroškega turizma in o tem, kaj je Nevi Zajc dal radio.
V arhivu smo našli poročanje o načrtih za plinski terminal v Kopru. V radijski kroniki boste slišali tudi Branko Kljun.
Nekdanji odgovorni urednik Radia Koper Leon Horvatič pojasnjuje delitev programov na slovenskega in italijanskega.
Spominjamo se ustanavljanja ankaranske občine. Fulvio Lacovich pa nas bo spomnil, kako so nastale javne radijske oddaje glasba po željah.
V bogatem radijskem arhivu smo našli posnetek Berta Pribca, ki je prevedel pesmi Srečka Kosovela. Livko Hrvatin pa se spominja razvoja radijske tehnike.
Mišo Zaletel je bil prvi glas Glasbe po željah. Z mikrofonom smo pospremili pohodnike z Goričkega v Piran.
Spomin na radijsko delo je z nami delila Zdenka Tomulić. Bili smo tudi v jami Vilenica.
Kako smo preznovali radijski rojstni dan nekoč? In kakšo se dela na radiu spominja Lean Klemenc?
Pred 22timi leti je bil na prodaj Hotel Jama. Spomin z nami deli tudi Ingrid Kašca Bucik.
Leta 2005 se je Neva Zajc pogovarjala z Andražem Šalamunom. Dela na radiu Koper se bo spomnil Karlo Kudrnovski.
Kako smo poročali o obisku prvega avstrijskega cesarja v Kopru? Spomine z nami deli tudi Ivan Tavčar.
Spomin na kolesarsko dirko po Italiji, ki je prišla tudi v Slovenijo. Utrinek iz delovnih dni na radiu se spominja Danica Sulič.
Ersilija Jagičič je z nami delila spomin na oblikovanje oddaje Glasba po željah. Spominjamo se tudi prizadevanj nekdanjega predsednika države Janeza Drnovška za orhanitev slovenske obale.
Spominske radijske kronike v maju posvečamo arhivskim posnetkom- o osmicah smo poročali pred leti. Pozdravil nas bo tudi naš nekdanji sodelavec Zdenko Šebalj.
Danes je praznik Mestne občine Koper, česar se bomo z arhivskim posnetkom poročanja Nataše Ugrin Tomšič spomnili tudi v radijski kroniki.
S športom sta povezana tako naš nekdanji sodelavec kot dogodek, ki se ju 14.maja spominjamo v naši radijski kroniki.
V radijski kroniki gremo v Senožeče. S tem krajem sta povezana tako Danilo Zelen kot Andrej Jelačin.
Posnetek nas bo popeljal v leto 1978, ko je Zvonka Bricelj obiskala vasico Sveti Duh. Slišali pa boste tudi glas naše sodelavke Ljube Sušanj.
Neveljaven email naslov