V starosti 78 let je na današnji dan leta 1891 umrl največji slovenski jezikoslovec Fran Miklošič. Najbolj znana dela sta Primerjalna slovnica in Etimološki slovar slovanskih jezikov »Associated Press« poroča iz Washingtona o dogodkih v kongresu glede potovanj na oboroženih trgovskih ladjah sledeče: Senatorji so vznemirjeni vsled poročila, da ne misli Wilson odnehati v nobeni točki, četudi pride do vojne," je na današnji dan leta 1916 pisala tržaška Edinost. V Movražu se je na današnji dan leta 1931 rodil romanist in literarni zgodovinar Atilij Rakar. Gimnazijo je obiskoval v Kopru, Gorici in Ljubljani, kjer je zatem študiral romanistiko. Po diplomi je učil na srednji ekonomski šoli v Kopru in leta 1962 postal asistent na fakulteti. Izpopolnjeval se je v Firencah in Perugi. Leta 1975 je uspešno ubranil disertacijo Troje tem v genezi Sabove poezije in postal docent za zgodovino italijanske književnosti na Filozofski fakulteti. Ob 70-letnici je o tržaški književnosti povedal: Na današnji dan leta 1946 je v Trst prispela mednarodna komisija, da v okviru pogajanj o jugoslovansko-italijanski meji na terenu razišče narodnostni položaj. Četrtkov Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1946 začel objavljati dejstva za zavezniško komisijo o naši zahodni meji: »Neposredno z romanskim življem mejijo samo Slovenci, toda dejansko se ne stikajo z Italijani, temveč s Furlani, s katerimi delijo eno najstarejših etičnih mej v Evropi.« V Vrhpolju pri Vipavi se je na današnji dan leta 1961 rodil duhovnik in publicist Primož Krečič. Po študiju bogoslovja v Ljubljani je kaplanoval v Kopru, ko je urejal glasbeno revijo Sončna pesem, rodnemu Vrhpolju pa je posvečena njegova knjiga Življenje iz korenin. Kot odličen organizator se je izkazal ob prvem papeževem obisku v Sloveniji. Zatem je v Rimu magistriral iz teologije. Leta 2004 je ubranil doktorat na Teološki fakulteti v Ljubjani. Kot koprski župnik je tako orisal pomen pol tisočletnice Carpaccievih slik v Kopru: Marec je šaljivec, vse sorte jih našpiči V Potsdamu je na današnji dan leta 1786 umrl violinist, skladatelj in pedagog František Benda.Tudi kot dvorni skladatelj pruskega kralja Friderika drugega je ustvaril bogat opus kantat, sonat in simfonij. Prisluhnimo odlomku prvega ostavka Bendove Simfonije v h-molu. Orkestru češke filharmoni je na snemanju dirigiral Vaclav Talich