Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
168 epizod
168 epizod
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Številke o razpoloženju javnosti, s katero se sooča slovenska politika, so te dni pokazale, da vladna koalicija, zlasti pa Gibanje Svoboda nikakor več ne uspeta prepričati ljudi. Vlado po anketi Mediane podpira samo še 19 odstotkov vprašanih, Robert Golob je zgrmel skoraj na konec lestvice najbolj priljubljenih politikov, SDS je postala prepričljivo najmočnejša stranka pri nas. Vzroki za takšne številke so večji del jasni, v današnji epizodi oddaje Ob osmih smo skušali razmisliti, kako naprej. Tomaž Celestina je gostil Bogdana Biščaka, dolgoletnega soustvarjalca in opazovalca slovenske politike.
“V Ljubljani se moramo resno pogovoriti o gentrifikaciji” je naslov razstave, ki jo je ta teden na ogled postavilo Društvo arhitektov Ljubljana skupaj z ljubljansko Fakulteto za arhitekturo. Razstava je skoraj sovpadla z razvpitima odprtjema Roga in Vile Schellenburg, ki sta na površje naplavila pojem gentrifikacije oziroma “pogospodenja” prestolnice. Kaj to sploh pomeni in zakaj se tiče vsakogar, ki ima opraviti z Ljubljano - tudi, če se v mesto samo vozi na delo? O tem se je Jure Čepin v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjal s sociologom Aidanom Cerarjem z Inštituta za politike prostora.
Že dolgo je jasno, da je mežiška dolina zaradi rudarjenja in industrije močno onesnažena s težkimi kovinami; poplave pa so zdaj odplaknile 15 let ukrepov proti vplivom svinca. Posebej ranljivi so otroci, svinec vpliva tudi na njihov IQ. Pristojni zdaj znova preverjajo njihovo zdravstveno stanje. Metka Pirc se v oddaji Ob osmih o tem pogovarja z Nedo Hudopisk z NIJZ.
"Rekam moramo dati prostor, da se razlijejo”, je bila mantra po uničujočih avgustovskih ujmah. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je že splavala po vodi, ker nekateri interventni ukrepi po poplavah postajajo preveč trajni. Medtem je v zaključni fazi zakon o obnovi po poplavah, ki naj bi – ob iskanju dodatnih financ za obnovo - uvedel tudi učinkovitejše upravljanje z vodotoki; zdajšnji sistem koncesionarjev pa medtem kaže na korupcijska tveganja. O vsem tem se je Miranda Bratkič v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjala z direktorjem Inštituta za vodarstvo Primožem Banovcem, ki je tudi član vladnega Sveta za obnovo.
Na današnji dan pred tremi leti je Joe Biden razglasil zmago na ameriških predsedniških volitvah. Kot vse kaže, se bo čez leto dni ponovila volilna bitka z Donaldom Trumpom. Je Biden v tem času pokazal dovolj, da bi motiviral ljudi za svojo vnovično izvolitev? Kaj na drugi strani počne Trump in kako kaotične so razmere v njegovi republikanski stranki? In kaj to, da sta v ospredju znova kandidata, ki so ju že pred štirimi leti razglašali za prestara, pomeni za ameriško kondicijo, za ameriško demokracijo in, nenazadnje, za svet? Matej Hrastar se o tem pogovarja z nekdanjim dopisnikom RTV iz Združenih držav Matejem Šurcem.
Pobudnikom za vpis gotovine v ustavo je uspelo zbrati na deset tisoče podpisov, na vrata pa medtem trka digitalni evro. Pristojni pravijo, da ta ne pomeni konca gotovine. Ampak: kaj konkretno pa pomeni in zakaj ga, ob vseh obstoječih plačilnih sredstvih, sploh potrebujemo? Z viceguvernerjem Banke Slovenije Markom Pahorjem se o tem pogovarja Jolanda Lebar.
Bi imel predsednik vlade Robert Golob lažje delo pri menjavi ministrov, če bi že bile sprejete spremembe ustave in ministrov ne bi več volil državni zbor, pač pa bi jih imenovala predsednica republike? Takšen predlog sprememb ustave je na mizi poslancev, a je do sprejema še daleč. Nekoliko bliže so spremembe glede imenovanja sodnikov. O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z ustavnim pravnikom dr. Igorjem Kaučičem.
Politični prostor je v minulih dneh posrkala spirala afer in nepričakovanih potez ter besed. Ob udarnih izjavah Tatjane Bobnar glede premierovega vmešavanja v delo policije so odmevali še odslovitev dveh poslancev Svobode, napetost med predsednico državnega zbora in predsednikom vlade ter besede Roberta Goloba o drastični vladni rekonstrukciji. Na tri ministre, ki so odšli tik pred tem, smo skoraj že pozabili, pa še na marsikaj, kar bi sicer vztrajalo na naslovnicah. Zapleten klobčič skuša Matej Hrastar v oprijemljivo obliko splesti z gostom, Aljažem Pengovom Bitencem.
V vojnah je spopad za informacijsko prevlado v javnem mnenju ključen dejavnik, to navsezadnje vidimo tako v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu. Informacijske vojne so se še razplamtele ob pojavu družbenih omrežij, neslutene možnosti na tem področju ponuja tudi umetna inteligenca. O tem, kako v teh blodnjakih iskati resnico, se Metka Pirc pogovarja z našima izkušenima poročevalkama Karmen Švegl in Vlasto Jeseničnik.
Šolski sindikat Sviz popoldne pred vlado pripravlja protestni shod zaradi zadnjega predloga sprememb plačnega sistema. Kot pravijo šolniki, predlog jemlje smisel strokovnim nazivom v šolstvu, kjer vse manjšemu kadrovskemu bazenu že tako primanjkuje motivacije. Je še en javni sistem na pragu zloma? Miranda Bratkič se bo o kadrih v šolstvu pogovarjala s predsednikom Združenja ravnateljev Gregorjem Pečanom.
Danes zaznamujemo Dan Organizacije združenih narodov; 24. oktobra 1945 je namreč začela veljati njena Ustanovna listina. Svetovno organizacijo so po drugi svetovni vojni ustanovili v skupnem prizadevanju človeštva za mir. A danes se na vojne grozote, če omenimo le tisto v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, odziva brez pravega učinka, vsaj tako se zdi. Bi lahko delovala bolje? O tem z dr. Danilom Türkom, nekdanjim predsednikom republike, ki je bil tudi prvi slovenski veleposlanik pri OZN, pozneje pa še pomočnik generalnega sekretarja.
Slovenija s soboto znova uvaja nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, in sicer najmanj za 10 dni; pred tem je tak ukrep na naši zahodni meji napovedala Italija. Zaradi migracijskega pritiska in razmer na Bližnjem vzhodu se za povečevanje nadzora na notranjih schengenskih mejah odloča vse več članic Unije. Kaj to pomeni za državljane in kaj za schengensko ureditev - o tem se v tokratni epizodi Ob osmih z vodjo operative pri mejni policiji Robertom Moretom pogovarja Tomaž Celestina.
Prebivalci Strug so zato, ker po avgustovskih ujmah še vedno ne vedo, ali naj sploh sanirajo svoje hiše, za ta teden zagrozili z državljansko nepokorščino. V soboto v Zgornjo Savinjsko dolino prihaja vlada, od katere bodo terjali odgovore. Zgodba sicer ni črno-bela. Ozadja Metki Pirc pomaga razjasniti naš dopisnik s tega območja Matija Mastnak.
Medtem ko svet čaka na naslednjo potezo Izraela so humanitarne razmere v Gazi vse slabše. Sinoči je bila tarča obstreljevanja tamkajšnja bolnišnica. Vendar Izrael odgovornost za to zanika. Izrael bo obiskal ameriški predsednik Joe Biden. Ta po ameriških navedbah upa, da bo od izraelskih sogovornikov slišal, kako nameravajo izvesti svojo ofenzivo na način, ki bo omejil civilne žrtve v Gazi. O možnih scenarijih se je Matej Hrastar pogovarjal z obramboslovcem dr. Iztokom Prezljem s FDV.
Za Slovenijo se začenja kulturni dogodek desetletja: častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Slovenija se na sejmu predstavlja pod sloganom Satovje besed z več kot 75 avtorji. Komu bi se lahko zgodil mednarodni preboj, kakšne so razsežnosti sejma in kaj lahko Frankfurt prinese naši državi? Jolanda Lebar gosti našega hišnega specialista za to temo Aleksandra Čobca.
Valentina Prevolnik Rupel prevzema krmilo ministrstva za zdravje. Nekdanja državna sekretarka bo tako nasledila Danijela Bešiča Loredana, ki je julija odstopil. Zakaj se je v naši državi zamenjalo že toliko ministrov za zdravje, zakaj doslej niso bili uspešni pri uveljavljanju pomembnih sprememb in ali je tokrat lahko drugače? O vsem tem se je Jolanda Lebar pogovarjala z nekdanjim ministrom, nekdanjim direktorjem dveh bolnišnic in zdravnikom Janezom Poklukarjem, ki je od septembra tudi član strateškega sveta za zdravstvo.
Na Poljskem bodo v nedeljo pomembne volitve, ki bodo začrtale prihodnost države - in katerih izid je nemogoče napovedati. Tretji mandat na čelu vlade za stranko Zakon in pravičnost bi pomenil priložnost, da Poljska krene še odločneje po poti Orbanove Madžarske, zmaga združene opozicije pod vodstvom Donalda Tuska pa bi pomenila preobrat, se strinjajo analitiki. Miranda Bratkič je pred mikrofon povabila poljskega politologa in novinarja Bartozsa Wielinskega.
Slovenska politika z vsako novo potezo vstopa v bolj negotovo politično jesen. Projekt sanacije države po avgustovskih neurjih je izjemno zahteven, vlada ga dodatno zapleta s čedalje višjimi ocenami škode, predsednik vlade pa s posegi v sestavo ministrskega kabineta. Dodajmo čedalje slabšo javnomnenjsko podobo vlade, ki se je počasi oprijema videz neučinkovitosti, in zunanje razmere, ki lažjemu delu zagotovo niso v prid. Tomaž Celestina je tokrat v goste povabil politologa z ljubljanske FDV Marka Hočevarja.
Izrael nadaljuje povračilne ukrepe po silovitem napadu islamističnega gibanja Hamas; od včeraj na območju Gaze velja popolna blokada. Mrtvih je na stotine ljudi na obeh straneh. Kako je Hamasu uspelo napad organizirati pod radarjem izraelskih obveščevalnih služb in ali sta strani za svoj cilj pripravljeni žrtvovati vse, sta vprašanji, na kateri iščemo odgovor pri novinarju Boštjanu Videmšku. Matej Hrastar ga je poklical na Švedsko, kjer je na službeni poti.
Ljubljanski teden mode, ki se danes končuje, je potekal v znamenju trajnosti. Da je to v povezavi z modo tudi nekako dvolično, priznava oblikovalka Maja Štamol, ki je s sinočnjo modno revijo zaznamovala vstop v 20-to leto oblikovanja. Svojo kolekcijo je poimenovala Dialog, v luči trajnostne mode pa sprejela pomembno odločitev, da bo odslej pripravljala le eno kolekcijo na leto.
Neveljaven email naslov