Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čez dva dni bo minilo 30 let od ustanovitve Ekonomsko socialnega sveta, organa prek katerega poteka dialog med državo, sindikati in delodajalci. Obletnica mineva v razmerah, ko je socialni dialog že skoraj leto dni mrtev. Julija lani so ga zapustili delodajalci, kot razlog so navedli sprejemanje zakonskih predlogov mimo ekonomsko socialnega sveta. Aktualna vlada je v začetku mandata obljubljala, da bo socialni dialog spoštovala. Premier Robert Golob se bo danes neformalno srečal s sindikalisti in predstavniki delodajalcev. Dogovorili naj bi se, kdaj bodo spet lahko sedli za skupno mizo. Seveda ni prvič, da je socialni dialog zamrl. Vendar smo tokrat pred zelo pomembnimi reformami, ki terjajo soglasje. Med njimi je zagotovo najpomembnejša pokojninska reforma. Kje so vzroki za odsotnost socialnega dialoga in zakaj je ta tako pomemben?
176 epizod
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Čez dva dni bo minilo 30 let od ustanovitve Ekonomsko socialnega sveta, organa prek katerega poteka dialog med državo, sindikati in delodajalci. Obletnica mineva v razmerah, ko je socialni dialog že skoraj leto dni mrtev. Julija lani so ga zapustili delodajalci, kot razlog so navedli sprejemanje zakonskih predlogov mimo ekonomsko socialnega sveta. Aktualna vlada je v začetku mandata obljubljala, da bo socialni dialog spoštovala. Premier Robert Golob se bo danes neformalno srečal s sindikalisti in predstavniki delodajalcev. Dogovorili naj bi se, kdaj bodo spet lahko sedli za skupno mizo. Seveda ni prvič, da je socialni dialog zamrl. Vendar smo tokrat pred zelo pomembnimi reformami, ki terjajo soglasje. Med njimi je zagotovo najpomembnejša pokojninska reforma. Kje so vzroki za odsotnost socialnega dialoga in zakaj je ta tako pomemben?
Peter Prevc je včeraj sporočil, da bo po koncu te sezone končal svojo bogato športno pot. Velja za najuspešnejšega slovenskega smučarskega skakalca v zgodovini. Ima veliki kristalni globus in tri male, zlatega orla in 12 medalj z različnih prvenstev. Kariero bo končal z najmanj 35 zmagami v svetovnem pokalu. Zraven je bil prav ob vseh 12 slovenskih zmagah na klasičnih ekipnih tekmah. Kot prvi v zgodovini je poletel prek 250 metrov. Je izredno priljubljen člen skakalne karavane, poznamo ga tudi pod vzdevkom »Peter mišica«. Pravijo, da ga tudi veliki uspehi niso spremenili, da je tak, kot je bil na začetku bogate kariere. Več o izrednem skakalcu in letalcu v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z urednikom športnega uredništva Radia Slovenija Boštjanom Reberšakom.
Slovenija sprejema več dokumentov na področju energetike, saj sledi evropskemu cilju, da postane podnebno nevtralna do leta 2050. A vse to zaenkrat za nas pomeni uvozno odvisnost. Če je politika ta trenutek poenotena glede graditve nove jedrske elektrarne, se je zataknilo pri energetskem zakonu in omejevanju lesne biomase in plina. Kaj nas čaka in kako bomo pridobivali elektriko v prihodnje. O tem v današnji oddaji Ob osmih Rafael Mihalič, vodja laboratorija za oskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko.
Velik del evropskih držav so v teh dneh zajeli protesti kmetov. Najbolj množični in celo krvavi so v Franciji, večje proteste pa so organizirali še v Belgiji, Nemčiji, Romuniji, Italiji, Španiji in Grčiji. Kot glavne razloge izpostavljajo nezadovoljstvo z evropsko zeleno politiko, nasprotovanje trgovinskim sporazumom ter nepoštene cene. Zakaj je nezadovoljstvo v takšnem obsegu izbruhnilo prav zdaj, ni to nemara povezano s prihajajočimi evropskimi volitvami in kako te problematike spremljajo slovenski kmetje. O tem Ob osmih s predsednikom Zadružne sveze Slovenije Borutom Florjančičem.
Spremembe v sistemu Nacionalnega preverjanja znanja, uvajanje prvega tujega jezika v prve razrede in nadomeščanje vsebin, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo in dopolnilni ter dodatni pouk z novimi vsebinskimi sklopi ... novela zakona o osnovni šoli je samo prvi korak na poti do prenovljenega sistema vzgoje in izobraževanja. Preobremenjenost učencev postaja vse večji izziv, mnenj o tem, kaj vse bi morala sodobna šola vključevati, pa je v širši javnosti na stotine. Tudi stroka si je enotna le v tem, da so spremembe na področju šolstva nujno potrebne, konkretne rešitve in poti, kako do njih priti, pa so si med seboj zelo različne. O tem v oddaji Ob osmih z dr. Damijanom Štefancem z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
V Sloveniji smo priča pravemu stavkovnemu valu. Zdravniki so včeraj še zaostrili stavko, danes bodo stavkali tožilci, sodniki so protestno delali kar 14 dni, stavkajo zaposleni na upravnih enotah. Nekateri govorijo kar o kaosu v državi. Vlada pa se spet ukvarja sama s sabo. Tokrat bo treba poiskati novega ministra ali ministrico za pravosodje, ministrica za digitalno preobrazbo se bo morala zagovarjati v parlamentu ob vloženi interpelaciji. Obljubljenih reform pa od nikoder. Koalicija naj bi danes predstavila prednostne naloge za letos. Kje torej smo in kam plovemo. O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s pravnikom, profesorjem, nekdanjim politikom Mirom Cerarjem.
Odločitev glede gradnje drugega bloka krške jedrske elktrarne, bi bilo treba sprejeti čim prej, smo prejšnji teden slišali na posvetu, ki sta ga skupaj pripravila državni svet in Gospodarska zbornica Slovenije. Predsednik vlade Robert Golob je za danes popoldne na posvet o tem povabil politični vrh. Ali podpirajo jedrsko energijo, bodo povedali tudi ljudje na referendumu. A kdaj? Nekateri se zavzemajo, da bi referendum speljali že letos v začetku junija, hkrati z evropskimi volitvami. Čeprav je javnost pretežno naklonjena jedrski energiji, je pomembno vedeti čim več o tej daleč največji naložbi na področju energetike pri nas. O tem v oddaji Ob osmih nekdanji dolgoletni predsednik upave Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman.
Na agenciji za okolje so pred dvevi predstavili pregled podnebnih in hidroloških značilnosti preteklega leta. Leto 2023 je bilo najtoplejše od začetka sistematičnih meritev, torej od sredine 19. stoletja; povprečna temperatura zraka po svetu je znašala skoraj 15 stopinj celzija, rekordno visoke so bile temperature oceanov. Stroka opozarja, da bomo posledice našega neukrepanja na globalni ravni čutili še več generacij, enako pa velja tudi za Slovenijo, kjer se ozračje zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Kakšna prihodnost nas torej čaka in kakšne prilagoditve na podnebne spremembe so sploh še mogoče? O tem v oddaji Ob osmih klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Čez teden dni, prihodnji četrtek, bomo državljani lahko začeli kupovati državne obveznice. Vpis tako imenovanih ljudskih obveznic bo trajal dva tedna. Kaj prinaša prva izdaja obveznic, kakšna so tveganja, kakšni pričakovani zaslužki? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z upraviteljem finančnih naložb Alešem Lokarjem.
Velik del Nemčije je v zadnjem tednu na cestah. Razkritje novembrskega sestanka skrajnih desničarjev je sprožilo proteste po celi državi, glavna tarča protestnikov pa je vzpenjajoča se stranka Alternativa za Nemčijo, ki je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah že na drugem mestu, pred vladajočo SPD. Do sprememb prihaja v celotnem nemškem političnem prostoru, nastajajo nove stranke, ki se odcepljajo od uveljavljenih političnih sil. Kaj to pomeni za Nemčijo in Evropo, sta razmišljala dopisnica iz Berlina Maja Derčar in voditelj Matej Hrastar.
Komisija za preprečevanje korupcije je včeraj sporočila, da bo zaradi tožilske in policijske preiskave, ki imata prednost, začasno prekinila preiskavo predsednika vlade Roberta Goloba zaradi domnevnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. So s tem na nek način rešili premiera? Pred nedavnim je namreč razburila predsednica republike Nataša Pirc Musar z izjavo, da bi Golob moral odstopiti, če KPK v tej zadevi ugotovi kršitev integritete. Ali protikorupcijska komisija že želi pasti v nemilost vlade? Slišati je namreč, da se krepijo premisleki o ukinitvi Komisije za preprečevanje korupcije. Z argumentom, da v državah, kjer je korupcije najmanj, takšnega neodvisnega organa nimajo. O vsem tem v oddaji Ob osmih v pogovoru s predsednikom KPK-ja Robertom Šumijem.
Podkasti oziroma digitalne zvočne ali video vsebine, ki se naložijo na uporabnikovo prenosno napravo, niso nič novega, v zadnjem času pa postajajo vse bolj priljubljena platforma političnih akterjev – torej strank ali posameznikov, ki imajo s tem popoln nadzor nad vsebino, ki jo pošiljajo v širšo javnost. Pred dnevi je izšla prva epizoda podkasta predsednice republike Nataše Pirc Musar, njen predhodnik Borut Pahor je s pomočjo pokrovitelja posnel že 14 epizod podkasta, prav danes pa s svojim podkastom začenja tudi aktualna vlada. O podkastih kot sredstvu političnega komuniciranja in o tem, kakšne spremembe takšen trend prinaša v ustaljeno medijsko in novinarsko krajino se je Jure Čepin pogovarjal s kolumnistom in soustanoviteljem prvega političnega podkasta Antišo Korljanom in antropologom Danom Podjedom.
Večina prebivalcev na območjih, ki so jih prizadele uničujoče poplave, zimo preživlja na drugih lokacijah. Eni živijo tako rekoč s kovčkom na vratih, vedno pripravljeni, da ob nevarnosti zbežijo na varno. Drugi so v stanovanjih, ki so jim jih priskrbeli prijatelji, družina ali občina. Čas odkriva vedno nove posledice avgustovske ujme. Kako se bomo spopadli s plazovi in vodotoki? Za izseljene prebivalce pa je najhujša negotovost, da ne vedo, kdaj in kje bo njihov novi dom. Prva nakazila za nove domove naj bi v najbolj optimističnem scenariju prejeli že konec maja. A pred tem je treba opraviti cenitve. Ta teden se je vladna služba za poplave pogovorila z vsemi Korošci, ki bodo morali zapustiti svoj dom, prihodnji teden se odpravljajo še v Zgornjo Savinjsko dolino. Gost tokratne oddaje Ob osmih vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Z njim se je pogovarjala Metka Pirc.
Dobili smo novo inženirko leta. To je postala magistrica strojništva, razvojna inženirka za področje ogrevanja, prezračevanja in hlajenja stavb Ljupka Vrteva. Kljub takšnim in podobnim akcijam, ki dobivajo tudi vse več medijske pozornosti, pa je delež raziskovalk in deklet, ki izberejo tehniške in naravoslovne poklice, še vedno nizek. Če so v šolah možnosti enake za vse, kje se zalomi? So razlog za to še vedno stereotipi? Kakšni so pozitivni učinki zmanjšanja razlik? O tem v tokratni oddaji Ob osmih v pogovoru z astrofizičarko doktorico Andrejo Gomboc.
V soboto so na Tajvanu volili predsednika. Kitajska je pred volitvami zagrozila, da gre za izbiro med mirom in vojno. Po tej enačbi so Tajvanci izbrali vojno, Demokratični napredni stranki so namreč podelili tretji zaporedni predsedniški mandat. Tajvan tako ostaja privržen neodvisni drži, kar lahko Kitajsko le razjezi, odnosi med sosedama pa se utegnejo še poslabšati. To pa lahko pomeni dodatno destabilizacijo v mednarodni areni. O ključnih vprašanjih odnosov med Tajvanom in Kitajsko tokrat v oddaji Ob osmih.
Državni zbor bo danes izvolil novo ministrico za kmetijstvo. Vladna ekipa bo tako po treh mesecih spet popolna. Očitno je, da ima predsednik vlade Robert Golob težave z iskanjem kandidatov za ministre. Tudi tokrat je moral iskati med poslanci svoje stranke. Kadrovski bazen, iz katerega lahko črpa, se prazni. Kmetijski resor je velik in ima polno odprtih problemov. Novela zakona o zaščiti živali je v presoji na ustavnem sodišču, prav tako novela zakona o kmetijsko gozdarski zbornici. Bo nova ministrica Mateja Čalušić, ki je še pred imenovanjem dvignila veliko prahu z napačnim uradnim navajanjem svoje izobrazbe, kos razmeram v kmetijskem resorju? Tudi Slovenijo čaka nemški scenarij. Se bodo kmetje namesto na polja spet odpravili na ceste? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.
Pred natanko tednom dni so se zaradi začetka prenove avtobusne in železniške postaje v Ljubljani na Dunajski cesti v Ljubljani začela obsežnejša dela, ki bodo po napovedih več kot dve leti močno vplivala na prometne tokove v prestolnici. V drugi fazi prenove, ki bo trajala do 21. februarja, sta odprta dva vozna pasova v obe smeri, avtobusi pa vozijo po običajnih trasah. Iskanje alternativnih, bolj prevoznih poti pomeni nastanek zastojev tudi na mestih, kjer jih doslej nismo bili vajeni, kar pa je bilo v preteklih sedmih dneh vendarle bolj izjema kot pravilo. Podrobneje pa v oddaji Ob osmih.
V nedeljo so minili trije meseci od napada islamskega gibanja Hamas na Izrael, v katerem so teroristi pobili 1200 ljudi in zajeli približno 250 talcev. Takoj za tem se je začel odgovor Izraela, ki je po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje v treh mesecih obstreljevanj in nato vojaških operacij zahteval več kot 23 000 žrtev in skoraj 60 000 ranjenih. Poleg tega je velika večina Palestincev v Gazi ostala brez doma. Izrael poskuša uničiti Hamas, pri tem pa posluša kritike, da mu je vseeno za življenja palestinskih civilistov in celo obtožbe o genocidu. Tudi o tem, kako vojno spremlja izraelska družba, v oddaji Ob osmih.
Skoraj polovica Slovenije leži na kraškem ozemlju, število odkritih jam se iz leta v leto povečuje. A tudi nesreče beležijo vsako leto. Najpogosteje se zgodijo zaradi presenečenj, ki jih je kraški svet poln. Za majhno luknjo na površini se lahko skriva večstometrski kraški rov, ki nepoznavalce preseneti. A laikom je dovoljen vstop samo v turistične jame. Teh je v Sloveniji 26. Slovenske jame so zanimive za obiskovalce in raziskovalce, jamarstvo pa velja za naporno aktivnost, predvsem zaradi težko dostopnega terena. Zakaj sta se dva vodnika in tričlanska družina kljub dežju odpravila v Križno jamo? Kaj to pomeni za obisk slovenskih turističnih jam, kako varen je ta turizem v prihodnje in kako lahko takšne nesreče preprečimo? Voditeljica oddaje Ob osmih Metka Pirc se bo o tem pogovarjala s predsednikom Jamarske zveze Slovenije Igorjem Benkom.
Bremena aktualnega trenutka postanejo lažja, če jih znamo vključiti v humor. Še posebej v tistega najbolj žlahtnega, kar naj bi veljalo za satiro. V celjski regiji satiro sistematično gojijo že več kot pol stoletja. Pred izurjenim peresom celjskih novinarjev ni varen nihče. Voditeljica oddaje Metka Pirc je z nekdanjim novinarjem Dela Branetom Pianom pogledala na leto, ki se je pravkar izteklo s humorne plati. V tokratni epizodi boste izvedeli, da so najbolj zabavne reči nastajale kar v spalnici enega od novinarjev, saj je bilo tam največ prostora. Celjski aktiv društva novinarjev pa je za delo v satiričnem časopisu Pipec pred nedavnim prejel tudi nagrado Društva novinarjev Slovenije.
Na sodiščih bodo dopoldne sodniki prekinili obravnave in se zbrali na protestnih zborih, ker vlada ni uresničila odločbe ustavnega sodišča glede njihovih plač. Te so v primerjavi s plačami funkcionarjev izvršilne in zakonodajne oblasti prenizke. Zakaj je tako pomembna tudi materialna neodvisnost sodnikov? Kaj vlada sporoča z neuresničenjem odločbe ustavnega sodišča? Bodo sodniki tudi stavkali? O vsem tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s častno predsednico svetovnega združenja sodnikov, upokojeno sodnico Majo Tratnik.
Neveljaven email naslov