Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človek, ki je pomembno oblikoval slovenski odpor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno je bil gotovo Edvard Kocbek.
Knjiga Pričevanja, ki jo je za založbo Mladinska knjiga leta 2004 uredil Andrej Inkret, prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Ta morda najbolj kompleksno izraža njegovo intelektualno in umetniško zavzetost. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz 9. februarja 1943 iz dela Slovenska revolucija, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane.
Interpret Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.
43 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Človek, ki je pomembno oblikoval slovenski odpor proti okupatorjem med drugo svetovno vojno je bil gotovo Edvard Kocbek.
Knjiga Pričevanja, ki jo je za založbo Mladinska knjiga leta 2004 uredil Andrej Inkret, prinaša izbrane odlomke iz dveh sklopov Kocbekovega literarnega opusa, avtor sam ju je štel za osrednja in najpomembnejša. To sta lirika in dnevniška proza, ki jo je z redkimi presledki pisal skoraj pol stoletja. Ta morda najbolj kompleksno izraža njegovo intelektualno in umetniško zavzetost. Za Literarni nokturno smo izbrali njegov dnevniški zapis iz 9. februarja 1943 iz dela Slovenska revolucija, ko se je z drugimi partizani gibal v okolici Ljubljane.
Interpret Primož Pirnat,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.
V oddaji Literarni nokturno predstavljamo kratko zgodbo z naslovom Nič ni, nič ni slovenske avtorice Vesne Lemaić. Pisateljica, rojena leta 1981, je svojo pisateljsko pot začela leta 2008 z večkrat nagrajenim kratkoproznim prvencem Popularne zgodbe, ki sta mu sledila romana Odlagališče in Kokoška in ptiči. Leta 2018 je izšla njena druga zbirka zgodb Dobrodošli, leta 2022 pa tretja zbirka z naslovom Trznil je, odprla je oko. Zgodba Nič ni, nič ni je ena izmed njenih prvih zgodb. Avtorica se je v njej mojstrsko vživela v otrokovo doživljanje težavnih družinskih razmer. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2008.
Ameriški pesnik in pisatelj Richard Brautigan, rojen leta 1935 v Tacomi, se je v literarno zgodovino vpisal kot pripadnik protikulturnega gibanja šestdesetih let preteklega stoletja. A že po letu 1972 se je umaknil iz javnega življenja in se preselil v odmaknjen predel Bolinasa v Kaliforniji, kjer je leta 1984, star 49 let, storil samomor. Čeprav je bil za časa življenje bolj znan po svojih proznih delih, s katerimi je požel mednarodno slavo, je svojo literarno pot začel kot pesnik. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratkih zgodb in deset romanov. Njegov svojevrsten otožni humor, nadrealistični domišljijski preskoki, skoraj otroška naivnost in igrivost v celoti prežemajo vsa njegova dela, tako prozo kot poezijo. Objavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Rommel se pelje globoko v Egipt (1970). Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Francoska pisateljica Brigitte Giraud se je rodila v Alžiriji, živi in dela pa v Lyonu. Veliko prepoznavnost je doživela že z zbirko kratkih zgodb leta 2007 z naslovom Ljubezen je zelo precenjena, predlani pa z romanom Živeti hitro. Za obe deli so jo nagradili z Goncourtovima nagradama. Te že pogrešam je rahlo humorno obarvana zgodba iz omenjene zbirke in tako kot preostalih enajst iz nje govori o koncu neke ljubezni. Prevajalka Tanja Ahlin, interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Laura Riding Jackson, pokojna ameriška pesnica, kritičarka, romanopiska, esejistka in pisateljica kratkih zgodb, je v eseju z naslovom Moja pot v poezijo in iz nje zapisala: "Moja vera v poezijo je bila v osnovi vera v jezik kot elementarno modrost." Njeno vztrajanje pri nenavadno visoki vrednosti jezika jo je naredilo za nekakšno duhovno učiteljico, ki je literaturo izbrala za središče svojega zanimanja in dela. Izbor poezije je iz knjige zbranih avtoričinih pesmi pripravil in prevedel Primož Čučnik. Prevajalec: Primož Čučnik, režiser: Igor Likar, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2019.
Umrla je kanadska pisateljica, Nobelova nagrajenka Alice Munro. Rodila se je v jugozahodnem Ontariju kot Alice Ann Laidlaw leta 1931. V Ontariju je prejela dveletno štipendijo za študij angleškega jezika in se najprej preživljala z različnimi deli: bila je natakarica, obiralka tobaka, knjižničarka in knjigarnarka. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in si svoj avtorski ugled več desetletij gradila izključno na tem zahtevnem, a pogosto podcenjenem žanru kratke proze. Ob prejemu Nobelove nagrade je tako izjavila, da jo še posebej veseli, ker bo to vrhunsko priznanje morda pomagalo premostiti omalovažujoče mnenje, da je zgodbarstvo predvsem nekakšno igračkanje, vmesna stopnja do pisateljeve izpolnitve v romaneskni formi. Njene zgodbe so pogosto čudaške, včasih bizarno banalne, vendar se iz njih lahko učimo, kako živeti, ne da bi nas pri tem pohodila usoda ali odplavil napačen življenjski tok. V zgodbi Resnično življenje avtorica slika življenje ekscentrične Dorrie in njenih sovaščanov, prijateljev, navideznih prijateljev in sovražnikov. Prevajalka Lea Flis, režiser Marko Bratuš, interpretka Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2007.
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Barbaro Cerar, dramsko igralko in prvakinjo Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, poznamo iz številnih vlog na odru, pa tudi iz filmov in s televizije. V slovensko leposlovje je stopila šele nedavno s prvencem Pretežno jasno; ta pripoveduje glavni junakinji Olgi, ki jo zapusti partner, ona pa ugotovi, da je noseča. "Roman Barbare Cerar je preprosto odličen. Svež, barvit, dinamičen, jezikovno bogat, igriv, predvsem pa duhovit. Morda na trenutke trpko duhovit," je zapisal pisatelj Vinko Möderndorfer. Besedilo avtorica tudi interpretira. Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2024.
Edgar Allan Poe, sloviti ameriški romantični pesnik in pisatelj 19. stoletja, s svojo poetiko ni vplival le na vrsto poznejših avtoric in avtorjev, temveč je začrtal tudi osnovne poteze več literarnih žanrov. Ko danes govorimo na primer o začetkih fantastične ali detektivske literature, ne moremo spregledati Poeja, prav tako pa se je v svetovni kanon vpisal kot lirik z občutkom za posebno temačnost, za to, kar je Sigmund Freud skoraj stoletje pozneje poimenoval "das Unheimliche". V nocojšnjem Literarnem nokturnu vabljeni k poslušanju petih Poejevih pesmi (Zvezda večernica, Jezero: posvetilo, Navideznost in Sen, ki v snu živi). Prevajalec je Andrej Arko, interpret Boris Juh, režiser Radivoj Podbršček, tonski mojster pa Jure Culiberg. Produkcija leta 1999.
Ksenija Medved je zelo dejavna na področju knjižničarstva, s prvencem napisala sem roman, objavljenim v samozaložbi, pa se predstavlja še kot pesnica. Ob njeni poeziji lahko imate občutek, da se pogosto opre na svoje zelo konkretne izkušnje in jih ubesedi z veliko neposrednostjo, včasih pa zapiše tudi izkušnje bližnjih. Tako najverjetneje tudi v pesmi pisala sem v samostan, posvečeni spolnim zlorabam v Cerkvi. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.
Bulat Okudžava (9. maj 1924) se je kot prostovoljec bojeval v Rdeči armadi. Po vojni je diplomiral iz filologije, poučeval ruščino na podeželskih šolah, pozneje pa je bil urednik v Moskvi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel peti svoje pesmi ob spremljavi kitare. Postal je simbol ohranjene liberalne kulture v Sovjetski zvezi, njegove pesmi so bile polne humanizma. Bulat Okudžava je umrl v Parizu leta 1996. Predstavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Ruske pesmi. Prevajalec: Ivan Verč, interpret: Boris Juh, režiserka: Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko, Ana Rozman, leto nastanka: 2004.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Neveljaven email naslov