Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Domovi starejših: Na oknu, glej, obrazek bled ...

22.04.2020

Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.

Mama Silvije Novak je že dobra tri leta stanovalka v Domu starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik. Hčerka jo je skoraj vsak dan obiskala, z dementno mamo je preživela veliko časa. Ko pa so dom 6. marca zaradi epidemije zaprli, je bilo vsega tega konec.

”Nisem se mogla sprijazniti z dejstvom, da sem fizično ločena od nje.”

 

Silvija Novak je še povedala, da takrat, ko pokliče v dom, dobi osnovne informacije o mami, ki je ta hip izolirana zaradi suma na prisotnost virusa. ”Za vsako vest sem jim hvaležna,” pravi. Ocenjuje, da ne kliče prepogosto. Prepričana je, da za njeno mamo osebje v domu lepo skrbi.

”Če bi bilo kaj narobe, bi me zagotovo obvestili. Ne kličem pogosto, ker so informacije ves čas enake. Kadar sem v slabi koži, me to kar zjezi.”

 

Večkrat se zapelje mimo doma, da od daleč občuti mamino bližino

”Tako ji pošiljam dobre misli,” razlaga Silvija Novak. Pred dnevi pa je z dvorišča telefonirala na oddelek, prosila je, če mamo lahko pripeljejo do okna in tam posedejo, da bi jo vsaj malo videla. Ko se je povzpela po bližnjem travniku, jo je zagledala, opazila je, da so ji naredili kitke, ji mahala, jo klicala, na hitro je fotografirala okno, skozi katero se vidi obris materinega obraza.

Ko je opazovala podobo svoje mame, se je nenadoma zraven nje pojavil varnostnik.

”Bil je korekten, zelo resen, rekel mi je, da so ga poklicali in mu naročili, naj mi pove, da se moram odstraniti. Malo mi je šlo na jok, ker mi to ni bilo všeč, saj nisem naredila nič slabega. Stala sem dvajset ali trideset metrov stran od stavbe, nikogar nisem ogrožala, mamino okno je bilo zaprto, nikjer ni bilo oznak, da je pristop prepovedan …”

 

Silvija Novak je prepričana, da bi morali v domovih tudi v obdobju, ko so zaradi epidemije zaprti, poskrbeti, da svojci vsaj vidijo stanovalce skozi okno ali na balkonu, ker to dobro vpliva na njihovo psihofizično stanje. ”Če si slabo čustveno razpoložen, lahko zboliš,” opozarja.

”Težko je sprejeti, da ne morem objeti svoje mame. Saj razumem, da tega ne smem početi, ne bi je želela ogroziti. Želim pa si, da bi me vsaj slišala. Zdaj je glas sorodnika kot dotik.”

 

Stanovalci pogrešajo osebne stike

”Teče že sedmi teden, odkar je dom zaprt,” pripoveduje Melita Zorec, direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik, ki je največji dom starejših v Ljubljani. V dveh enotah imajo 570 stanovalk in stanovalcev, konec leta 2019 so imeli 339 zaposlenih. Stanovalcem omogočajo stike prek videoklicev, elektronskih sporočil, berejo jim časopise, jih peljejo na svež zrak … V enoti Bokalce imajo obolele s covidom 19.

”Vseeno izvajamo individualne dejavnosti po sobah, da ljudje niso tako osamljeni. Seveda pa pogrešajo osebne stike, ki jih potrebujejo, ki so nujni. Srečujemo se s stiskami, strokovni delavci se pogovorijo s stanovalci. Če je treba, zaradi tega vzpostavijo stike s svojci.”

Verjetno bodo strogi ukrepi v domovih za starejše trajali najdlje. Kako bi bilo mogoče olajšati življenje oskrbovancev in njihovih najbližjih? Melita Zorec, ki je tudi predsednica upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, napoveduje, da bo tako še mesec ali dva. Povedala je, da je v domovih velik izziv že to, da zagotavljajo, da delovni proces teče nemoteno. Ko je bil ukinjen javni prevoz, jim je na pomoč priskočila Slovenska filantropija, njeni prostovoljci zaposlene, ki potrebujejo prevoz, vozijo s svojimi avtomobili. Dodaja še, da jih je negativno presenetilo stigmatiziranje, ki ga doživljajo zaposleni in stanovalci, odkar se je v domu pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom.

”Počutili smo se, kot da smo iz bolnišnice gobavcev na robu mesta.”

 

Zaposlene je bilo zelo strah, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Virus je nepredvidljiv, položaj je negotov, razlaga Melita Zorec. Vsak dan se dobijo na kriznem sestanku, pogledajo, kaj se je zgodilo prejšnji dan, se dogovorijo, kaj je treba narediti naslednji dan. Drug drugega spodbujajo in skrbijo za medsebojno oporo.

Iščejo rešitve in možnosti za varne osebne stike

Zdaj, ko se čas zaprtja domov podaljšuje, razmišljamo, kako omogočiti varne stike s stanovalci, tudi tistimi, za katere test pokaže, da so pozitivni, je dejala Melita Zorec. Pristojnim so že poslali pobude in prepričana je, da bodo v kratkem našli rešitve, kako omogočiti osebne stike na varni razdalji.

Zakaj imajo v domu varnostnika?

”Tretji teden po zaprtju doma, ko smo evidentirali prvi primer okužbe, smo sklenili pogodbo z varnostno službo, takrat namreč ni bilo več dovoljeno stanovalcem prinašati različnih paketov. Ker nekateri niso sprejeli novega načina delovanja, smo morali zagotoviti varnost. Stanovalcem osebje prek nabavne službe prinaša vse, kar potrebujejo, varnostnik pa je v hiši zato, da ljudi, ki se približajo domu, opozori, da so na varovanem območju, in jih vljudno prosi, naj to območje zapustijo.”

 

V domu skrbijo za psihosocialno pomoč, pomagajo tudi svojcem, če za to izrazijo željo, je povedala Melita Zorec, ki je prepričana, da nam bo uspelo premagati novi koronavirus.

Upajmo, da se bodo svojci in stanovalci domov za starejše lahko kmalu objeli!


Koronavirus podkast

231 epizod


Kako virus deluje, kako se ga ubraniti, kateri ukrepi so nujni, kaj lahko pričakujemo? Verodostojne informacije, konkretna navodila, pojasnila strokovnjakov in nova spoznanja.

Domovi starejših: Na oknu, glej, obrazek bled ...

22.04.2020

Domovi za starejše, 102 imamo v Sloveniji, so zaradi koronavirusa za javnost zaprti že sedmi teden, kar povzroča stanovalkam in stanovalcem, njihovim svojcem in zaposlenim veliko stisk, ki nam bodo morda pustile neozdravljive rane.

Mama Silvije Novak je že dobra tri leta stanovalka v Domu starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik. Hčerka jo je skoraj vsak dan obiskala, z dementno mamo je preživela veliko časa. Ko pa so dom 6. marca zaradi epidemije zaprli, je bilo vsega tega konec.

”Nisem se mogla sprijazniti z dejstvom, da sem fizično ločena od nje.”

 

Silvija Novak je še povedala, da takrat, ko pokliče v dom, dobi osnovne informacije o mami, ki je ta hip izolirana zaradi suma na prisotnost virusa. ”Za vsako vest sem jim hvaležna,” pravi. Ocenjuje, da ne kliče prepogosto. Prepričana je, da za njeno mamo osebje v domu lepo skrbi.

”Če bi bilo kaj narobe, bi me zagotovo obvestili. Ne kličem pogosto, ker so informacije ves čas enake. Kadar sem v slabi koži, me to kar zjezi.”

 

Večkrat se zapelje mimo doma, da od daleč občuti mamino bližino

”Tako ji pošiljam dobre misli,” razlaga Silvija Novak. Pred dnevi pa je z dvorišča telefonirala na oddelek, prosila je, če mamo lahko pripeljejo do okna in tam posedejo, da bi jo vsaj malo videla. Ko se je povzpela po bližnjem travniku, jo je zagledala, opazila je, da so ji naredili kitke, ji mahala, jo klicala, na hitro je fotografirala okno, skozi katero se vidi obris materinega obraza.

Ko je opazovala podobo svoje mame, se je nenadoma zraven nje pojavil varnostnik.

”Bil je korekten, zelo resen, rekel mi je, da so ga poklicali in mu naročili, naj mi pove, da se moram odstraniti. Malo mi je šlo na jok, ker mi to ni bilo všeč, saj nisem naredila nič slabega. Stala sem dvajset ali trideset metrov stran od stavbe, nikogar nisem ogrožala, mamino okno je bilo zaprto, nikjer ni bilo oznak, da je pristop prepovedan …”

 

Silvija Novak je prepričana, da bi morali v domovih tudi v obdobju, ko so zaradi epidemije zaprti, poskrbeti, da svojci vsaj vidijo stanovalce skozi okno ali na balkonu, ker to dobro vpliva na njihovo psihofizično stanje. ”Če si slabo čustveno razpoložen, lahko zboliš,” opozarja.

”Težko je sprejeti, da ne morem objeti svoje mame. Saj razumem, da tega ne smem početi, ne bi je želela ogroziti. Želim pa si, da bi me vsaj slišala. Zdaj je glas sorodnika kot dotik.”

 

Stanovalci pogrešajo osebne stike

”Teče že sedmi teden, odkar je dom zaprt,” pripoveduje Melita Zorec, direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič Rudnik, ki je največji dom starejših v Ljubljani. V dveh enotah imajo 570 stanovalk in stanovalcev, konec leta 2019 so imeli 339 zaposlenih. Stanovalcem omogočajo stike prek videoklicev, elektronskih sporočil, berejo jim časopise, jih peljejo na svež zrak … V enoti Bokalce imajo obolele s covidom 19.

”Vseeno izvajamo individualne dejavnosti po sobah, da ljudje niso tako osamljeni. Seveda pa pogrešajo osebne stike, ki jih potrebujejo, ki so nujni. Srečujemo se s stiskami, strokovni delavci se pogovorijo s stanovalci. Če je treba, zaradi tega vzpostavijo stike s svojci.”

Verjetno bodo strogi ukrepi v domovih za starejše trajali najdlje. Kako bi bilo mogoče olajšati življenje oskrbovancev in njihovih najbližjih? Melita Zorec, ki je tudi predsednica upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, napoveduje, da bo tako še mesec ali dva. Povedala je, da je v domovih velik izziv že to, da zagotavljajo, da delovni proces teče nemoteno. Ko je bil ukinjen javni prevoz, jim je na pomoč priskočila Slovenska filantropija, njeni prostovoljci zaposlene, ki potrebujejo prevoz, vozijo s svojimi avtomobili. Dodaja še, da jih je negativno presenetilo stigmatiziranje, ki ga doživljajo zaposleni in stanovalci, odkar se je v domu pojavil prvi primer okužbe s koronavirusom.

”Počutili smo se, kot da smo iz bolnišnice gobavcev na robu mesta.”

 

Zaposlene je bilo zelo strah, saj niso vedeli, kaj jih čaka. Virus je nepredvidljiv, položaj je negotov, razlaga Melita Zorec. Vsak dan se dobijo na kriznem sestanku, pogledajo, kaj se je zgodilo prejšnji dan, se dogovorijo, kaj je treba narediti naslednji dan. Drug drugega spodbujajo in skrbijo za medsebojno oporo.

Iščejo rešitve in možnosti za varne osebne stike

Zdaj, ko se čas zaprtja domov podaljšuje, razmišljamo, kako omogočiti varne stike s stanovalci, tudi tistimi, za katere test pokaže, da so pozitivni, je dejala Melita Zorec. Pristojnim so že poslali pobude in prepričana je, da bodo v kratkem našli rešitve, kako omogočiti osebne stike na varni razdalji.

Zakaj imajo v domu varnostnika?

”Tretji teden po zaprtju doma, ko smo evidentirali prvi primer okužbe, smo sklenili pogodbo z varnostno službo, takrat namreč ni bilo več dovoljeno stanovalcem prinašati različnih paketov. Ker nekateri niso sprejeli novega načina delovanja, smo morali zagotoviti varnost. Stanovalcem osebje prek nabavne službe prinaša vse, kar potrebujejo, varnostnik pa je v hiši zato, da ljudi, ki se približajo domu, opozori, da so na varovanem območju, in jih vljudno prosi, naj to območje zapustijo.”

 

V domu skrbijo za psihosocialno pomoč, pomagajo tudi svojcem, če za to izrazijo željo, je povedala Melita Zorec, ki je prepričana, da nam bo uspelo premagati novi koronavirus.

Upajmo, da se bodo svojci in stanovalci domov za starejše lahko kmalu objeli!


26.01.2022

Vse večja negotovost ob spreminjanju korona pravil

V Sloveniji od sredine poletja spet deluje klicni center, kjer so prebivalcem na voljo informacije glede covida19. Samo lani, čeprav vmes center ni deloval, so zabeležili več kot 230 tisoč klicev in odgovorili na vsaj toliko vprašanj klicateljev.


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


22.12.2021

prof. Michael Bang Petersen: Komunikacija je ključna, če želimo iz pandemije priti v dobri formi

Profesor Michael Bang Petersen, ki že vse od začetka spremlja družbene vidike epidemije, opozarja, da je ključ do uspeha pri upravljanju epidemije transparentna in odkrita komunikacija z državljani.


01.12.2021

"Tisti, ki zanikajo ta virus, preprosto ne razumejo."

Ves čas skoraj dveletne epidemije so med tistimi, ki pomagajo, tudi prostovoljci Rdečega križa. Številni so se v tem času odzvali na pozive bolnišnic in domov za starejše, ko so ti potrebovali dodatno pomoč pri obvladovanju razmer. Mateja Brežan je zbrala zgodbe treh Primorcev, ki so se s covidom in vsem, kar je povzročil, srečali v prvih vrstah.


30.11.2021

Širjenje koronavirusa v gospodinjstvih

Cepljeni člani nekega gospodinjstva imajo manjše, a še vedno precejšnje tveganje, da se okužijo z delta različico koronavirusa, kažejo izsledki britanske študije. Pogovarjali smo se soavtorico študije.


23.11.2021

Matjaž Vogrin, strokovni direktor UKC Maribor

Pogovarjali smo se s strokovnim direktorjem UKC Maribor Matjažem Vogrinom, ki opozarja, da je število bolnikov v mariborskih intenzivnih enotah najvišje od začetka epidemije in da bodo kmalu presegli tudi do zdaj najvišje število bolnikov v akutni obravnavi.


23.11.2021

Reportaža s covidnega intenzivnega oddelka: "Upajmo, da bo prej konec epidemije kot naše volje do dela!"

Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.


18.11.2021

Nimamo nadzora nad širjenjem virusa

Dr. Zarja Muršič: Upam, da sledimo zgledu Baltskih držav, kjer se je val že umiril. Trenutni pritisk na bolnišnice je neznosen in previsok.


18.11.2021

Indijska izkušnja s covidom, cepljenjem in ivermektinom

Evropa je trenutno epicenter pandemije covida, zelo malo okužb pa v zadnjem mesecu beležijo v Indiji. Zakaj? Mnogi stavijo, da je to zaradi zdravila ivermektin. Vendar pa doktorica Monica Mahajan iz New Delhija odgovarja: »Po analizi podatkov smo v Indiji spoznali, da uporaba ivermektina ne spremeni poteka covida. Pacient ničesar ne pridobi, hkrati pa mu tudi ne škoduje. Če ga pacientu predpišeš ali ne, ni velike razlike.« Specialistka internistka v glavnem indijskem mestu vodi eno od zasebnih bolnišnic. V čem pa po mnenju dr. Mahajan tiči razlog uspešnega indijskega boja s covidom? Poslušajte medicinsko oddajo in podkast Ultrazvok.


17.11.2021

Zarja Muršič: Če imaš vprašanje, sem tukaj!

Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.


11.11.2021

Dr. Ihan: Vsakdo je vsakodnevno v stiku z več kužnimi ljudmi

Okužbe z novim koronavirusom se širijo kot požar. V Sloveniji od marca lani še nismo zabeležili toliko novih primerov kot v zadnjem tednu dni. Kaj bi lahko prispevalo k izboljšanju stanja? Poleg cepljenja, ki je nujno za obvladovanje epidemije, tudi več primerne komunikacije, razumevanja, odgovornosti, več empatije in več verodostojnih informacij. V medicinski oddaji in podkastu Ultrazvok bo na vprašanja o covidu in cepljenju tokrat odgovarjal imunolog dr. Alojz Ihan z Medicinske fakultete v Ljubljani. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Borut Živulovič, Bobo


10.11.2021

Mario Fafangel: Moti me, kako se uporablja izraz naravna imunost

Na družbenih omrežjih ga nekateri zmerjajo z morilcem, plačancem in bedakom; drugi pravijo, da je človek na mestu in strokovnjak, ki svoje stroke nikoli ne izda. V sredinem Intervjuju na Prvem bo z nami glavni epidemiolog v državi Mario Fafangel. V Sierri Leone se je boril z ebolo, v Sloveniji je zdaj v prvih vrstah boja proti covidu. Koliko so vredne njegove izkušnje? Koliko je vredno njegovo znanje? Koliko za stroko in politiko velja njegova beseda? Stanje epidemije pri nas je skrajno zaskrbljujoče. Vedno bolj pogosta so opozorila, da se v Sloveniji lahko ponovijo lanski tragični dogodki iz italijanskega Bergama. Katere ukrepe bi zdaj morali nujno sprejeti? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja epidemiolog Mario Fafangel. Foto: Žiga Živulovič jr., Bobo


06.11.2021

Čim prej korono v muzej!

Sprehod po Koronarazstavi v Mestnem muzeju Ljubljana


21.10.2021

Covid-19: Pljučna embolija kot zaplet covida in/ali stranski učinek cepljenja

Nastajanje krvnih strdkov oziroma tromboza je pogost pojav. Če strdek zamaši žilo v pljučih, povzroči pljučno embolijo. Podatki kažejo, da je pljučna embolija relativno pogosta pri tistih covidnih bolnikih, ki potrebujejo zdravljenje v bolnišnici. Vedno bolj pa se jo izpostavlja tudi kot možen stranski učinek cepljenja proti covidu. Kaj o tem pravi stroka v tokratnem medicinskem podkastu in oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je v Kliniki na Golniku govoril z infektologinjo Barbaro Bitežnik, vodjo tamkajšnjega covid oddelka. Foto: Baedr-9439/ WikimediaCommons/ Public Domain


20.10.2021

Italijani si ne znajo predstavljati dneva, ko bodo maske le še spomin

Lombardija leto in pol od izbruha covida-19 v Evropi.


13.10.2021

Covid-19: Perujska izkušnja z ivermektinom

Med iskanjem zdravila za covid se ne obračamo le k novim učinkovinam, ki jih pospešeno razvija farmacevtska industrija, ampak tudi k starim, že poznanim zdravilom. Tako so zdravniki za zdravljenje okužbe z novim koronavirusom že segli po zdravilih proti malariji, eboli in revmi, največ zanimanja najširše javnosti pa je sprožilo zdravilo proti parazitom Ivermektin. Čeprav pandemija traja že poldrugo leto, raziskave še niso podale verodostojnega odgovora, ali naj ivermektin dobi mesto med zdravili za koronavirusno bolezen ali ne. Med državami, ki uporabljajo ivermektin, je Peru. Kakšne so njihove izkušnje? Kaj pravijo njihovi podatki in študije? Kolega Iztok Konc se je pogovarjal z infektologinjo in mlado raziskovalko Paola Rondan na Univerzi San Marcos v perujskem glavnem mestu Lima. Foto: Zajem zaslona (13.10.21)/ OurWorldInData


09.10.2021

Doživeli smo največjo norost pandemije in samo norec bi pri nas zavrnil cepljenje

Paolo Terragnoli je predstojnik urgence v bolnišnici v Brescii. Lani je delal v prvi vrsti s covidnimi bolniki, zdravil je tragične primere, leto in pol po najhujšem poteku epidemije pravi, da se je stanje normaliziralo.


30.09.2021

Filozof Tadej Troha o protestih v Ljubljani

Filozof Tadej Troha, ki spremlja družbeno dogajanje v Sloveniji, opaža, da se je v določenem trenutku zgostilo toliko težav na enem mestu, da ljudje ne najdejo več drugega izhoda, kot da si ustvarjajo "hecne" zgodbe.


28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil


23.09.2021

Konteksti koronavirusne statistike

Kako razumeti in interpretirati številne statistike povezane z epidemijo, kaj nam povedo aktualni podatki


Stran 1 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov