Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Za dela Dmitrija Šostakoviča je potrebna močna, ostra in rezka igra,« pravi glasbeni direktor Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia Alain Altinoglu. In upati si je treba »iti do meja instrumentalnih zmožnosti«. Z njegovo 4. simfonijo zdaj raziskuje tudi meje mogočega z gledišča velikosti orkestra. Dmitrij Šostakovič je dejal, da si je Četrto simfonijo zamislil kot »monumentalno zadevo velikih misli in velikih strasti«. Skladno s tem so orkestralna sredstva maksimalna v vseh parametrih, skladatelj gre na vso moč. In vendar je to postalo delo umika, priseljevanja, kajti Šostakovičevo življenje je v tistih letih stalinistične sovjetske diktature viselo na nitki. Tako do skrajnosti nabito simfonijo, s katero dirigent Alain Altinoglu nadaljuje svojo Šostakovičevo serijo, lahko spremlja le delo navidezno uravnoteženega razkošja – najboljša izmed vseh je Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, ki jo bo izvedel pianist Aleksander Malofejev.
4 epizod
»S tujih koncertnih prizorišč ponujamo najnovejše posnetke najboljših orkestrov, solistov in dirigentov današnjega časa.«
»Za dela Dmitrija Šostakoviča je potrebna močna, ostra in rezka igra,« pravi glasbeni direktor Simfoničnega orkestra Frankfurtskega radia Alain Altinoglu. In upati si je treba »iti do meja instrumentalnih zmožnosti«. Z njegovo 4. simfonijo zdaj raziskuje tudi meje mogočega z gledišča velikosti orkestra. Dmitrij Šostakovič je dejal, da si je Četrto simfonijo zamislil kot »monumentalno zadevo velikih misli in velikih strasti«. Skladno s tem so orkestralna sredstva maksimalna v vseh parametrih, skladatelj gre na vso moč. In vendar je to postalo delo umika, priseljevanja, kajti Šostakovičevo življenje je v tistih letih stalinistične sovjetske diktature viselo na nitki. Tako do skrajnosti nabito simfonijo, s katero dirigent Alain Altinoglu nadaljuje svojo Šostakovičevo serijo, lahko spremlja le delo navidezno uravnoteženega razkošja – najboljša izmed vseh je Rapsodija na Paganinijevo temo Sergeja Rahmaninova, ki jo bo izvedel pianist Aleksander Malofejev.
Nemški simfonični orkester iz Berlina je na koncertu 17. maja v Berlinski filharmoniji izvedel Beethovnov edinstveni, monumentalni violinski koncert, a tudi prvi deli, ki sta zazveneli, sta močno povezani s tem skladateljem. Napisala sta ju njegova goreča oboževalca in privrženca: francoska skladateljica Louise Farrenc in češki skladatelj Jan Václav Voříšek. Solistka Alina Ibragimova.
Premišljeno sestavljen program koncerta, ki ga je dirigent sir Simon Rattle 15. marca v Münchnu začel s tem, da je Tristanu in Izoldi dovolil, da »objokujeta in se potopita« v svojem »naraščajočem, kipečem, donečem, vnetem, drhtečem« hrepenenju po ljubezni. Vendar pa se ta občutek, ki ga je Wagner prenesel v glasbo, skupaj z obsesivno tragičnostjo, končno raztopi v mirnem, celo kontemplativnem tonu ptičjega petja, žuborenja potoka, planinskih korakih, očiščujoče nevihte v Beethovnovi Šesti, Pastoralni simfoniji. Med dih jemajočimi harmonijami in intimno zadnjo skladbo se je skrivalo obsežno novo orkestralno delo Aquifer Thomasa Adèsa, napisano za 75. obletnico Simfoničnega orkestra Bavarskega radia.
Današnji posnetek Londonskega simfoničnega orkestra, ki ga je na koncertu 18. aprila v Londonu vodil sir Antonio Pappano, združuje deli, ki se nagibata k džezu, in pretresljivo ganljivo delo za mir, napisano med drugo svetovno vojno – Peto simfonijo Ralpha Vaughana Williamsa. Pianist Bertrand Chamayou je izvedel klavirski koncert v G-duru Mauricea Ravela, skladbo, ki jo je navdihnil džez, dogodek pa se je začel z bleščečo orkestralno suito Davida Raksina iz glasbe za film The Bad and the Beautiful.
Berlinski filharmoniki so 1. maja nastopili v Amfiteatru v vasi Tsinandali v Gruziji. V tem slikovitem okolju je rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Lisa Batiashvili, izvedla Brahmsov Violinski koncert pod taktirko Daniela Hardinga. Tamkajšnji dogodek vodilnega nemškega orkestra je bil nekaj zelo posebnega, pa ne le za umetnico, ki je bila rojena v Gruziji: to je bilo prvič, da je vrhunski evropski orkester nastopil v Gruziji, kandidatki za članstvo v Evropski uniji. Hkrati so želeli z nastopom spodbuditi tesnejše sodelovanje med bogatim klasičnim glasbenim prizoriščem v državi ter vodilnimi orkestri in kulturnimi ustanovami v Evropi. Nenazadnje je bil to močan znak solidarnosti z državo v kontekstu ukrajinskega konflikta. Berlinski filharmoniki so gostovanje začeli z uverturo k melodrami Čarobna harfa Franza Schuberta, po Brahmsovem Violinskem koncertu pa so izvedli še 5. Simfonijo Ludwiga van Beethovna.
Neveljaven email naslov