Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
HBO, Netflix, Amazon prime, Apple TV, Disney+, Hulu, Mubi, Voyo, MMC 4D
Na področju filma in televizije se v minulih letih dogajajo velike spremembe, ki jih generira, kot to običajno dela, razvoj tehnologije. Ponudniki videa na zahtevo, kot so HBO, Netflix in Amazon, so povzročili pravo renesanso televizijske nadaljevanke, saj so k sodelovanju pri lastni produkciji pritegnili največje mojstre filmskega platna, ki so v novih produkcijskih pogojih našli prostor za svoj umetniški izraz. Dolga forma namreč ponuja mnogo več kot film. Filmski zgodovinar prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljni
"Forma sigurno obeta in ponuja neke zelo drugačne možnosti, ampak bi celo moja prva observacija bila, da teh možnosti ne vidim izrabljenih, kot bi lahko bile."
Lani se je zgodila prava poplava novih ameriških ponudnikov videa na zahtevo, saj so Začela se je bitka za najbolj gledane serije – Netflix je izgubil legendarni seriji Prijatelji in Pisarno - pa tudi bitka za gledalce oziroma naročnike. Disney + je ponudil bogato zakladnico lastne produkcije, ki vključuje marvelove filme, star wars franšizo, pixar risanke, apple tv vabi z zvezdama Jeniffer Aniston in Reese Witherspoon. Filmska kritičarka na MMC Ana Jurc
"Definitivno gremo v smeri zelo hitrga množenja teh ponudnikov in to je ena stvar, ki se bo morala spremeniti. Ne bomo mogli plačevati teh različnih naročnin."
Kot smo že navajeni pri nas, je tudi pri trendu internetne ponudbe video vsebin nekajletna zamuda. Če odštejemo spletni arhiv MMC 4D naše medijske hiše, je domač ponudnik videa na zahtevo eden. Voyo vabi naročnike tudi s serijo V dvoje. Multimedijski ustvarjalec Luka Marčetič
"Se mi zdi odlično, da imamo sploh eno tako platformo. Ne samo zato, da imamo več domačih vsebin, ampak tudi več vsebin, ki niso nujno festivalske, ampak komercialne ali nišne. Ki niso niti nujno primerne za televizijo."
Televizija Slovenija je z Jezerom ponudila serijo po vzoru najbolj gledanih iz tujine. To je šele začetek, slovenska dramska nadaljevanka bo na televizijskih ekranih tudi v prihodnjih letih. Urednik igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk
"Jezero, njegovo nadaljevanje, ki ga že pripravljamo Leninov park in tretji del, ki ga bomo upam do 2023 posneli. Smo pred snemanjem Primeri inšpektorja Vrenka, dobili smo pa tudi nadaljevanje Tomaža Kajzerja. Ko bomo delali Dolino rož, bo to kar za tri leta dela."
Internet je z video na zahtevo dokončno premagal televizijo in kino. Kaj to pomeni za domačo, regijsko in evropsko produkcijo? Odgovori v tokratni oddaji, vabljeni k poslušanju.
888 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
HBO, Netflix, Amazon prime, Apple TV, Disney+, Hulu, Mubi, Voyo, MMC 4D
Na področju filma in televizije se v minulih letih dogajajo velike spremembe, ki jih generira, kot to običajno dela, razvoj tehnologije. Ponudniki videa na zahtevo, kot so HBO, Netflix in Amazon, so povzročili pravo renesanso televizijske nadaljevanke, saj so k sodelovanju pri lastni produkciji pritegnili največje mojstre filmskega platna, ki so v novih produkcijskih pogojih našli prostor za svoj umetniški izraz. Dolga forma namreč ponuja mnogo več kot film. Filmski zgodovinar prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljni
"Forma sigurno obeta in ponuja neke zelo drugačne možnosti, ampak bi celo moja prva observacija bila, da teh možnosti ne vidim izrabljenih, kot bi lahko bile."
Lani se je zgodila prava poplava novih ameriških ponudnikov videa na zahtevo, saj so Začela se je bitka za najbolj gledane serije – Netflix je izgubil legendarni seriji Prijatelji in Pisarno - pa tudi bitka za gledalce oziroma naročnike. Disney + je ponudil bogato zakladnico lastne produkcije, ki vključuje marvelove filme, star wars franšizo, pixar risanke, apple tv vabi z zvezdama Jeniffer Aniston in Reese Witherspoon. Filmska kritičarka na MMC Ana Jurc
"Definitivno gremo v smeri zelo hitrga množenja teh ponudnikov in to je ena stvar, ki se bo morala spremeniti. Ne bomo mogli plačevati teh različnih naročnin."
Kot smo že navajeni pri nas, je tudi pri trendu internetne ponudbe video vsebin nekajletna zamuda. Če odštejemo spletni arhiv MMC 4D naše medijske hiše, je domač ponudnik videa na zahtevo eden. Voyo vabi naročnike tudi s serijo V dvoje. Multimedijski ustvarjalec Luka Marčetič
"Se mi zdi odlično, da imamo sploh eno tako platformo. Ne samo zato, da imamo več domačih vsebin, ampak tudi več vsebin, ki niso nujno festivalske, ampak komercialne ali nišne. Ki niso niti nujno primerne za televizijo."
Televizija Slovenija je z Jezerom ponudila serijo po vzoru najbolj gledanih iz tujine. To je šele začetek, slovenska dramska nadaljevanka bo na televizijskih ekranih tudi v prihodnjih letih. Urednik igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk
"Jezero, njegovo nadaljevanje, ki ga že pripravljamo Leninov park in tretji del, ki ga bomo upam do 2023 posneli. Smo pred snemanjem Primeri inšpektorja Vrenka, dobili smo pa tudi nadaljevanje Tomaža Kajzerja. Ko bomo delali Dolino rož, bo to kar za tri leta dela."
Internet je z video na zahtevo dokončno premagal televizijo in kino. Kaj to pomeni za domačo, regijsko in evropsko produkcijo? Odgovori v tokratni oddaji, vabljeni k poslušanju.
Še na začetku 20. stoletja naj bi imela centralno banko le ena tretjina svetovnih držav. Danes si države brez institucije, ki bi imela monopol nad tiskanjem denarja, na take in drugačne načine uravnavala količino denarja v obtoku ter, kot bomo videli, počela še marsikaj drugega, verjetno sploh ne moremo predstavljati. Čeprav so centralne banke danes nepogrešljiva institucija vsake države, špekulacije okrog njihove vloge pa so tudi nadvse priljubljena tema v teorijah zarot, pa v resnici le malo vemo o tem, kaj vse dejansko počnejo, kako se je njihova vloga skozi preteklost spreminjala in kako se utegne preoblikovati v današnjem času, ko smo priča velikim ekonomskim in geopolitičnim spremembam, ki so skozi vso zgodovine vplivale tudi na delovanje teh institucij. Prav teh vprašanj se bomo lotili v tokratni Intelekti, in sicer s pomočjo dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka, dr. ekonomske zgodovine Jureta Stojana z Inštituta za strateške rešitve ter ekonomista dr. Urbana Sušnika z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Evropska centralna banka, Wikipedija
V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big
Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
»V preteklosti je bil na prvem mestu človek, v prihodnosti mora biti na prvem mestu sistem.«
Je voditelj Oktobra in utemeljitelj Sovjetske zveze danes zgodovinsko diskreditirana in idejno presežena figura, ali pa nam lahko, nasprotno, njegova revolucionarna politika pomaga bolje, prodorneje misliti sodobni svet?
Neveljaven email naslov