Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
48 epizod
48 epizod
Poglobljen pogled v razvejan ekosistem glasbene industrije.
Klara Zupančič z gosti predstavlja nekatera najpomembnejša obdobja, prizorišča in žanre, ki so se razvili v New Yorku in močno zaznamovali nadaljnje globalno glasbeno izražanje. V Glasbeni zgodbi preletimo le peščico pomembnih glasbenih prizorišč, obdobij in žanrov v New Yorku, svetovnem glasbenem središču, kjer se prepleta veliko različnih kultur. Vsako izmed obdobij je prispevalo k živahnemu glasbenemu ekosistemu, ki pa na žalost tone v rokah ultrakapitalistov. Koncerte si zaradi vse višjih cen vstopnic, o katerih redno poročamo, lahko privoščijo le še ljudje z velikimi dohodki, to pa je začelo izpostavljati vedno več glasbenic in glasbenikov.
22. april je dan, ko slavimo neodvisne trgovine z glasbo. Ob tej priložnosti se je Klara Zupančič pogovarjala z lastniki ploščarn v New Yorku in povprašala, kako se na ta dan pripravljajo v Združenih državah. Mednarodni glasbeni dogodek je bil sicer prvič organiziran leta 2007, ko so se v Združenih državah zbrali lastniki neodvisnih trgovin s ploščami in njihovi zaposleni ter s tem praznovali in počastili unikatno kulturo neodvisnih ploščarn. Teh je po podatkih, dostopnih na spletni strani Record Store Day, le v Združenih državah približno 1400. Gre za priložnost, ob kateri postavljamo na piedestal vse sodelujoče v dolgi verigi glasbene proizvodnje.
Rolling Stone velja za vodilni medij na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 1967, poleg glasbe pa se osredotoča tudi na politiko in popularno kulturo. V vlogi namestnika glasbenega urednika in glasbenega novinarja tam piše, ustvarja in urednikuje Simon Vozick-Levinson, ki ga je bogata kariera pripeljala do pogovorov z največjimi svetovnimi zvezdami, tudi s Paulom McCartneyjem. V Glasbeni zgodbi ga gosti Klara Zupančič.
V današnji Glasbeni zgodbi se Klari Zupančič pridruži priznani glasbeni kritik in novinar Larry Fitzmaurice, katerega delo je bilo objavljeno v prestižnem mednarodnem časopisju, pa tudi na spletnih mestih vseh velikosti in dosega. Včasih strasten, drugič razočaran nad glasbeno industrijo, ki je postala samo industrija, se v pogovoru za Val 202 ozira na svoje začetke in svetuje nadobudnim mladim glasbenim kritikom.
Že od srede je Ljubljana v znamenju festivala Ment, ki se odvija na različnih prizoriščih po glavnem mestu, od Kina Šiška, prek klubov na Metelkovi, do Cukrarne in Stare mestne elektrarne. Medtem ko se Ment nocoj končuje, pa se je sinoči s koncertom Big Foot Mame začel Orto fest, ki bo potekal do konca aprila v Orto baru. Ta predstavlja stalnico v ljubljanskem in slovenskem glasbenem prostoru. Orto bar je zatočišče vseh, ki radi poslušajo glasbo raznih slogov in usmeritev, vsako leto sproti se organizatorji potrudijo in v aprilu predstavijo zanimivo glasbo iz domačih in tujih logov.
Letošnja koncertna sezona je že v polnem zamahu, pri nas in v naši bližini nas čaka izjemna bera koncertnih spektaklov. V Glasbeni zgodbi se posvečamo najbolj obiskanim koncertom vseh časov. Najvišji na lestvici se presenetljivo niso odvili v Združenih državah, eden od najbolj množičnih koncertov, se je odvil tudi v naši bližini.
V Glasbeni zgodbi se tokrat selimo v New York, v katerem je bil prejšnji konec tedna t. i. showcase festival New Colossus. Na sedmih neodvisnih prizoriščih se je predstavilo več kot 140 zasedb ter posameznikov in posameznic, kot je za take dogodke značilno, pa so priredili tudi številna predavanja o glasbenem poslu. Nekje je treba začeti – New Colossus Festival je odlično izhodišče za glasbeni preboj v Združenih državah.
Podatki, ki jih je zbralo podjetje Luminate, kažejo, da prodaja albumov na gramofonskih ploščah narašča že 17 let zapored. V Združenih državah Amerike so lani prodali več kot 43 milijonov vinilnih albumov, ti podatki kažejo zanimivo življenjsko zgodbo tega nosilca zvoka. Vinilke so lani v Združenih državah dosegle kar 43 odstotkov vseh prodanih albumov na fizičnih nosilcih zvoka, prvič v 35 letih pa so presegle tudi prodajo glasbe na CD. Za zlato dobo vinilnih plošč so veljala zgodnja 80. leta, trend pa kaže, da so tudi v novem tisočletju izredno popularne.
1. marca leta 1973 je zasedba Pink Floyd izdala album The Dark Side of the Moon. Gre za enega najbolje prodajanih in tudi izjemno vplivnih albumov vseh časov, ki si je v minulega pol stoletja zaslužil oznako ikoničen.
V soboto se je odvila 43. podelitev nagrad brit, ki jih poklanja britanska fonografska industrija. Nagrade Brit veljajo za najvišjo čast, ki lahko doleti ustvarjalce v tem prostoru, kljub temu pa nagrade v določenih kategorijah podeljuje tudi mednarodnim zasedbam in posameznikom.
Henry Rollins je ameriški glasbenik, pisatelj, igralec, aktivist in še kaj. V 80-ih letih je zaslovel kot pevec punk rock zasedbe Black Flag. Od takrat je izdal številne samostojne albume in sodeloval pri različnih drugih glasbenih projektih. Rollins je znan po svojih energičnih in karizmatičnih predstavah na odru, to smo lahko izkusili v torek, ko je v sklopu spoken word turneje Good To See You nastopil v Kinu Šiška.
Pri nas, še bolj pa v tujini lahko spremljamo naglo rast cen koncertnih vstopnic, ki za navadne smrtnike skoraj več niso dostopne. V Glasbeni zgodbi bomo raziskovali, kako (ne)reguliran je svetovni trg prodaje vstopnic ter kako je monopolni status dobilo podjetje Ticketmaster, ki se je pred enim tednom zagovarjalo pred ameriškim senatom.
Izjemno veliko razlogov je, da se posamezniki ali skupine odločijo delati glasbo. Vsak zase ve zakaj, večina potrebuje pomoč, nekaterim uspe. Mnogo jih obstane po prvi zavrnitvi, veliko jih vztraja. Odrekanj je veliko, a ko pride potrditev, je občutek čudovit. Sledi zgodba tudi o Sloveniji na največjem evropskem predstavitvenem oz. showcase festivalu Eurosonic. Biti na pravem mestu ob pravem času je le del mozaika na poti do uspeha, ki ne glede na pregovore, nikoli ne pride čez noč. Andrej Karoli je krožil po Eurosonicu in s Pantallons, Freekind in nazadnje z July Jones predstavil razmišljanja o zakulisju početja in dejavnikov, ki lahko pripeljejo do odra. In morda celo uspeha.
Zdrava pamet je delo za polni delovni čas, pišeta Katja Ehrenberg in Holger Jan Schmidt v priročniku Stay Sound & Check Yourself. Ta je namenjen vsem v zakulisju sektorja žive glasbe, festivalov in prireditev. Besedila, s katerimi osvetljujeta pri nas še precej tabuizirane teme, so namenjena zagotavljanju boljšega razumevanja in ustrezno pozornost do teme, ki odločilno vpliva na uspešnost in ustvarjalnost celotne industrije. Posvečena je neštetim ljudem, ki jih po navadi ne vidimo, vendar brez njih zvezde na odru nikoli ne bi mogle zasijati. Prav njim pa je bila prejšnji teden v klubu Gromka posvečena tudi konferenca o duševnem zdravju v glasbeni industriji. Soorganiziral jo je Matic Munc iz glasbene agencije Scratch.
Glasbena prizorišča so spet zaživela, zdi se, da je kolesje glasbene industrije v polnem zamahu. A redke, sicer medijsko najbolj izpostavljene razprodane prireditve le senčijo resničnost, ki po dvoletnem zaprtju nikakor ni rožnata. Vsak dan nas v novicah pričaka nova odpoved koncertne turneje, kar obiskovalcem koncertov vliva nezaupanje, zaradi česar je predprodaja vstopnic zmeraj slabša.
Na mrtvem planetu ne bo glasbe, od leta 2019 naprej opozarja organizacija Music Declares Emergency. Člani organizacije so prepričani, da večanje emisij toplogrednih plinov in nevzdržno uničevanje narave pomenita veliko grožnjo življenju na Zemlji. Zato zahtevajo takojšnji vladni odziv za zaščito rastlinstva in živalstva pred podnebno in ekološko katastrofo. Glasbeniki in preostali členi glasbene industrije pa lahko po njihovem mnenju s svojo edinstveno kulturno in ekonomsko močjo vodijo pot in zahtevajo sistemske spremembe, potrebne za zavarovanje vsega življenja na Zemlji.
Zgodovina festivala Reading sega v šestdeseta leta, v obliki, kot jo poznamo danes, pa ga izvajajo od leta 1971. Letos je bil tridnevni festival, ki je sprejel skoraj 100.000 predvsem mladih glasbenih navdušencev, razprodan. Program festivala je zmeraj bolj prilagojen mlajšemu občinstvu, za katero je obisk kot nekakšen obred, prehod v odraslost. Kitarska glasba se zmeraj bolj umika popu in hip hopu, čeprav je bila na osmih odrih žanrska ponudba primerna za vsak okus.
Festival Exit, na katerem obiskovalci dneve končujejo šele naslednji dan, je tudi letos navdušil 200.000 obiskovalcev, ki so se na Petrovaradinski trdnjavi sprehajali med 40 prizorišči in uživali v nastopih tisoč posameznih izvajalcev. Exit so obiskali glasbeni navdušenci iz kar 100 držav. Organizatorji so poleg glasbe pripravili tudi raznolik spremljevalni program, v sklopu fundacije Exit pa se posvečajo perečim družbenim problematikam, kot sta duševno zdravje in ekologija. Prav na področju bolj trajnostne organizacije pa bo treba še veliko postoriti, saj je bila letošnja edicija kljub trudu še vedno prepredena z odpadki, večinoma z embalažo za enkratno uporabo.
V Novem Sadu so valovci že šesto leto zapored obiskali festival Exit. Tokrat sta se na Petrovaradinsko trdnjavo povzpeli Klara Zupančič in Neja Jerant ter se pomešali med številne obiskovalcev ter nekaj glasbenih izvajalcev.
Showcase festival MENT bo letos obeležil osmo edicijo, ki se bo odvila med 8. in 10 junijem. O festivalu, nastopajočih in prizoriščih smo se pogovarjali z umetniškim direktorjem in vodjo Andražem Kajzerjem in menedžerjem konference festivala Ment Miranom Rusjanom.
Neveljaven email naslov