Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dan začenjamo z obletnicami, in sicer se bomo danes spomnili štirih skladateljev.
JOHANN VALENTIN MEDER: SONATA DER POLNISCHE PRACHER
MUSICA ANTIQUA KÖLN, Dirigent: REINHARD GOEBEL
JOHANN SEBASTIAN BACH: MALA FUGA V G-MOLU
JOHANN SEBASTIAN BACH: 3. SUITA V D-DURU - AIR
Orgle: VIRGIL FOX
FRIEDRICH SCHWINDL: OVERTURE 3 UIT SIX SIMPHONIES OP.1
ORKEST SINFONIETTA GELEEN, Dirigent: PETER SERPENTI
MARCEL DUPRÉ: TRIO ZA VIOLINO, VIOLONČELO IN ORGLE V F-MOLU, OP.55
Violina: CLEMENS QUATACKER, Violončelo: CARLO SCHMITZ, Orgle: JOZEF SLUYS
SIR EDWARD ELGAR: SALUT D'AMOUR, OP. 12
ORKESTER HALLÉ, Dirigent: LESLIE HEWARD
98 epizod
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit
Dan začenjamo z obletnicami, in sicer se bomo danes spomnili štirih skladateljev.
JOHANN VALENTIN MEDER: SONATA DER POLNISCHE PRACHER
MUSICA ANTIQUA KÖLN, Dirigent: REINHARD GOEBEL
JOHANN SEBASTIAN BACH: MALA FUGA V G-MOLU
JOHANN SEBASTIAN BACH: 3. SUITA V D-DURU - AIR
Orgle: VIRGIL FOX
FRIEDRICH SCHWINDL: OVERTURE 3 UIT SIX SIMPHONIES OP.1
ORKEST SINFONIETTA GELEEN, Dirigent: PETER SERPENTI
MARCEL DUPRÉ: TRIO ZA VIOLINO, VIOLONČELO IN ORGLE V F-MOLU, OP.55
Violina: CLEMENS QUATACKER, Violončelo: CARLO SCHMITZ, Orgle: JOZEF SLUYS
SIR EDWARD ELGAR: SALUT D'AMOUR, OP. 12
ORKESTER HALLÉ, Dirigent: LESLIE HEWARD
Na sporedu simfonična pesnitev Vyšehrad Bedřicha Smetane, 'Ples uric', baletna glasba iz Ponchiellijeve opere La Gioconda, Tarantela za violončelo in klavir Davida Popperja, Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, Šest lahkih skladbic za klavir štiriročno, op. 3 Carla Marie von Webra, Suita za trinajst pihalnih instrumentov v B-duru, op. 4 Richarda Straussa, in Simfonični intermezzo iz opere Madame Butterfly Giacoma Puccinija.
Predvajamo Simfonijo št. 55 v Es-duru z vzdevkom 'Ravnatelj' Josepha Haydna in Fantazijo za flavto in harfo, op. 79 Gabriela Fauréja.
Na sporedu Pavana v a-molu, Z.749 Henryja Purcella, Klavirska sonata v A-duru, D. 664 Franza Schuberta, Pastorala v D-duru Gregorja Josepha Wernerja, Andante favori v F-duru, WoO 57 Ludwiga van Beethovna, Divertimento v F-duru Josefa Myslivečka in Preludij v cis-molu, op. 45 Frédérica Chopina.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na Dan Primoža Trubarja poslušamo šest pesmi iz katekizma v priredbi Ivana Florjanca. Sledila bo Miserere mei deus Janeza Krstnika Dolarja.
Zazvenelo bo obsežno delo skladateljice Katarine Pustinek Rakar, prežeto s slovensko ljudsko pesmijo, z naslovom Meni se zdi, da prihaja pomlad, ki je nastalo v spomin na taboriščnice iz Ravensbrücka. Sledil bo prvi stavek Mahlerjeve nedokončane Simfonije št. 10, nato pa prvi stavek Brahmsovega Godalnega kvarteta št. 2 v G-duru, op. 111, Sonata za klavir št. 3 v fis-molu, op. 23 Aleksandra Skrjabina, Stabat mater Ambroža Čopija, letošnjega Kozinovega nagrajenca, ter Poloneza za violončelo in klavir Antonína Dvořáka.
Na Dan Primoža Trubarja poslušamo šest pesmi iz katekizma v priredbi Ivana Florjanca. Sledila bo Miserere mei deus Janeza Krstnika Dolarja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Neveljaven email naslov