Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
96 epizod
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu sta Slovesni prihod vitezov Malteškega reda za trobilni ansambel in orgle Richarda Straussa in Dixtour za dvanajst pihal, op. 14 Georgeja Enescuja.
Na sporedu simfonična pesnitev Pomladna pesem Jeana Sibeliusa, Počasni stavek za godalni kvartet Antona Weberna, Tri razpoloženja za kitaro Jakoba Šegule, Tretja suita za godala Marijana Lipovška, Jutranjica za trobento in klavir Petra Kopača, Rapsodija za orkester Anžeta Rozmana, Tri prekmurske ljudske pesmi za klarinet in klavir Janija Goloba in Koncert za flavto in orkester Jindřicha Felda.
Na sporedu Slovesni prihod vitezov Malteškega reda, za trobilni ansambel in orgle Richarda Straussa in Dixtour za dvanajst pihal, op. 14 Georgeja Enescuja.
Predvajamo Passacaglio za godala in basso continuo Biagia Marinija, Concerto grosso v C-duru, op. 6/10 Arcangela Corellija, Sonato št. 1 za violo da gamba in čembalo v G-duru, BWV 1027 Johanna Sebastiana Bacha in mladostni Koncert za violino in godala v d-molu Felixa Mendelssohna.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poslušamo: Trio za klavir, violino in violončelo Maurica Ravela, Sonato št. 2 v g-molu za dve oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Schumannov Andante in variacije, op. 46, Sekstet za klavir, violino, violo, violončelo, klarinet in rog Ernsta von Dohnányija ter Introdukcijo in allegro Maurica Ravela.
Danes zvečer bo v Arboretumu Volčji Potok potekal zvočni dogodek v okviru cikla AnimotMUZIK, ki ga že peto leto zapored organizira zavod Cona. Namen cikla je poskus vzpostavitve zvočne komunikacije z nečloveškimi živalmi preko glasbe. Sodelujoči umetniki in umetnice v naravnem okolju številnih ptic pevk in drugih živalskih vrst, ki se zvočno izražajo, s svojim občutenim igranjem nekatere med njimi povabijo k medvrstnemu zvočnemu ustvarjanju. Vsi udeleženci in udeleženke dogodka v okolje vstopijo z namero po aktivnem poslušanju in zaznavanju okolice ter zvokov, ki jih proizvajajo tamkajšnji nečloveški prebivalci. Glasbeniki, vešči improvizacije, pa s to zvočno krajino subtilno vzpostavljajo stik. Nekoliko drugačno mesto imajo ptice v zgodovini zahodne klasične glasbe. Posnemanje zvokov ptičjega petja je v programski glasbi 19. in zgodnjega 20. stoletja velikokrat služilo za vzbujanje naravnega, pastoralnega vzdušja, včasih je imelo humoren namen, v nekaterih poznejših delih pa je služilo tudi za obogatitev zvočne barve. V Glasbeni jutranjici bomo slišali enega od izrazitih primerov takšnega zvočnega slikanja. Skladbo Škrjanček vzleta Ralpha Vaughna Williamsa.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
8. maja leta 1945 se je Allentownu v ameriški zvezni državi Pensilvaniji rodil eden največjih džezovskih pianistov Keith Jarrett. Po nekaj letih klasičnega klavirja v otroških letih je ugotovil, da ga dosti bolj zanima džezovski glasbeni idiom, v naslednjih desetletjih pa je postal ikona džezovskega klavirja. Jarrett vseeno ni povsem zapustil klasične glasbe, v njegovi diskografiji tako najdemo številne zgoščenke klasične glasbe.
Neveljaven email naslov