Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Najuspešnejša različica koronavirusa

14.04.2022

Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.

Decembra leta 2021 je v znanstveni reviji Cell izšel članek, ki opisuje različne hipotetične situacije, kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega lahko razširile po populaciji. V tistem času se je med nami ravno dobro začel širiti omikron in raziskava je opisala njegove lastnosti. Kaj nam lahko takšni modeli povedo in kaj se iz njih lahko naučimo, se bosta v Frekvenci X skupaj z avtorico tega članka doktorico Mary Bushman spraševala Jan Grilc in Zarja Muršič.

"Sedaj ima večina populacij po svetu neko stopnjo imunosti in zaščite. Ta je rezultat cepljenja ali predhodne okužbe oziroma kombinacije obojega. V preteklosti v pandemiji ni bilo tako visoke imunosti v populaciji. Izogibanje imunski zaščiti tako za različice ni nujno pomenilo prednosti. To je lahko eden izmed razlogov da se različica beta ni širše razširila. Verjetno pa so bili tudi drugi razlogi. A sedaj pa je ravno to, da smo imeli več imunosti v populaciji, verjetno bil razlog, da je imel omikron tako veliko prednost. Verjetno je malo bolj prenosljiv kot delta, a hkrati ima tudi visoko stopnjo izogibanja imunskemu odzivu. To je sedaj velika prednost, saj je stopnja imunsoti populacij po svetu razmeroma visoka. To je drugače, kot je bilo v začetku pandemije."

Dinamika epidemije ni linearna, kar pomeni, da to, kar se zgodi na ravni populacije, ni nujno enako tistemu, kar zaznavamo na ravni posameznih oseb. V članku raziskovalna skupina omeni primer, da ko pride do 30 % padca zaščite po cepljenju, se to ne prevede neposredno v 30 % manj preprečenih okužb. Podobno velja za prenosljivost, če dobimo različico 50 %, ki povzroči 50 % več sekundarnih okužb od vsakega primera okužb, to ne pomeni, da bo prišlo do enakega povečanja vseh okužb v populaciji.

"Prenosljivost je dober primer za razmišljanje o tem. Predstavljaj si, da imamo nekaj različic, ki bi okužile 75 % populacije, potem pa dobimo različico, ki je dvakrat bolj prenosljiva kot prva. V modelih jo bi opisali, kot da se bo širila dvakrat hitreje. Amak saj veš, če bi bilo 75 % populacije okužene že s prvo različico, tudi, če nova različica okuži 100 % ljudi to ni dvakrat toliko. Torej dvakrat bolj prenosljiva ralzičica ne pomeno, da se bo dvakrat toliko ljudi okužilo. Podobno velja pri različicah, ki se izogibajo imunskemu odzivu, različica beta je to pokazala zelo dobro. Podatki so kazali, da je bila dobra pri okuževanju že imunsko zaščitenih oseb s cepljenjem ali predhodno okužbo. A gledano celostno, se ni razširila povsod. Relativno malo ljudi, ji je bilo verjetno izpostavljenih. Upad zaščite ni bil neposredno povezan z večjo verjetnostjo, da bi se nekdo okužil. V osnovi lahko merimo in spremljamo lastnosti novih različic, ampak, da razumemo njihovo vedenje znotraj populacije je, dobro, da uporabimo modele."

"Nikoli ne reci nikoli. Ta virus nas je že presenetil. Naredil je ogromne evolucijske korake. Jaz mislim, da je zelo malo verjetno, da bi ponovno videli, tako hude valove, kot smo jih na začetku. Tudi če imunost malo upade v populaciji, tako se začne ponovno vzpostavljati in to ustavi širjenje različic. Ko se različica širi, se širi tudi zaščita. In če se pojavi različica, ki se izogiba imunskemu odzivu, nekaj zaščite ostaja in zaščiteni ljudje imajo ponavadi veliko bolj blage okužbe."

Od lastnosti populacije in virusne različice je odvisno, katere lastnosti bodo v danem trenutku virusu prinesle določene prednosti. Kako se bo pandemija razvijala pa je odvisno predvsem od dolgotrajnosti naše imunske zaščite, spreminjanja virusa in do kakšnih interakcij prihaja med virusom in ljudmi ter tudi drugimi živalskimi vrstami. V prihodnosti se bodo še naprej pojavljale nove različice, podobno kot se to dogaja tudi pri ostalih koronavirusih, ki že krožijo med nami.


Frekvenca X

673 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Najuspešnejša različica koronavirusa

14.04.2022

Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.

Decembra leta 2021 je v znanstveni reviji Cell izšel članek, ki opisuje različne hipotetične situacije, kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega lahko razširile po populaciji. V tistem času se je med nami ravno dobro začel širiti omikron in raziskava je opisala njegove lastnosti. Kaj nam lahko takšni modeli povedo in kaj se iz njih lahko naučimo, se bosta v Frekvenci X skupaj z avtorico tega članka doktorico Mary Bushman spraševala Jan Grilc in Zarja Muršič.

"Sedaj ima večina populacij po svetu neko stopnjo imunosti in zaščite. Ta je rezultat cepljenja ali predhodne okužbe oziroma kombinacije obojega. V preteklosti v pandemiji ni bilo tako visoke imunosti v populaciji. Izogibanje imunski zaščiti tako za različice ni nujno pomenilo prednosti. To je lahko eden izmed razlogov da se različica beta ni širše razširila. Verjetno pa so bili tudi drugi razlogi. A sedaj pa je ravno to, da smo imeli več imunosti v populaciji, verjetno bil razlog, da je imel omikron tako veliko prednost. Verjetno je malo bolj prenosljiv kot delta, a hkrati ima tudi visoko stopnjo izogibanja imunskemu odzivu. To je sedaj velika prednost, saj je stopnja imunsoti populacij po svetu razmeroma visoka. To je drugače, kot je bilo v začetku pandemije."

Dinamika epidemije ni linearna, kar pomeni, da to, kar se zgodi na ravni populacije, ni nujno enako tistemu, kar zaznavamo na ravni posameznih oseb. V članku raziskovalna skupina omeni primer, da ko pride do 30 % padca zaščite po cepljenju, se to ne prevede neposredno v 30 % manj preprečenih okužb. Podobno velja za prenosljivost, če dobimo različico 50 %, ki povzroči 50 % več sekundarnih okužb od vsakega primera okužb, to ne pomeni, da bo prišlo do enakega povečanja vseh okužb v populaciji.

"Prenosljivost je dober primer za razmišljanje o tem. Predstavljaj si, da imamo nekaj različic, ki bi okužile 75 % populacije, potem pa dobimo različico, ki je dvakrat bolj prenosljiva kot prva. V modelih jo bi opisali, kot da se bo širila dvakrat hitreje. Amak saj veš, če bi bilo 75 % populacije okužene že s prvo različico, tudi, če nova različica okuži 100 % ljudi to ni dvakrat toliko. Torej dvakrat bolj prenosljiva ralzičica ne pomeno, da se bo dvakrat toliko ljudi okužilo. Podobno velja pri različicah, ki se izogibajo imunskemu odzivu, različica beta je to pokazala zelo dobro. Podatki so kazali, da je bila dobra pri okuževanju že imunsko zaščitenih oseb s cepljenjem ali predhodno okužbo. A gledano celostno, se ni razširila povsod. Relativno malo ljudi, ji je bilo verjetno izpostavljenih. Upad zaščite ni bil neposredno povezan z večjo verjetnostjo, da bi se nekdo okužil. V osnovi lahko merimo in spremljamo lastnosti novih različic, ampak, da razumemo njihovo vedenje znotraj populacije je, dobro, da uporabimo modele."

"Nikoli ne reci nikoli. Ta virus nas je že presenetil. Naredil je ogromne evolucijske korake. Jaz mislim, da je zelo malo verjetno, da bi ponovno videli, tako hude valove, kot smo jih na začetku. Tudi če imunost malo upade v populaciji, tako se začne ponovno vzpostavljati in to ustavi širjenje različic. Ko se različica širi, se širi tudi zaščita. In če se pojavi različica, ki se izogiba imunskemu odzivu, nekaj zaščite ostaja in zaščiteni ljudje imajo ponavadi veliko bolj blage okužbe."

Od lastnosti populacije in virusne različice je odvisno, katere lastnosti bodo v danem trenutku virusu prinesle določene prednosti. Kako se bo pandemija razvijala pa je odvisno predvsem od dolgotrajnosti naše imunske zaščite, spreminjanja virusa in do kakšnih interakcij prihaja med virusom in ljudmi ter tudi drugimi živalskimi vrstami. V prihodnosti se bodo še naprej pojavljale nove različice, podobno kot se to dogaja tudi pri ostalih koronavirusih, ki že krožijo med nami.


23.05.2024

Meteoriti: Skrivnostna brezplačna dostava iz vesolja

V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.


16.05.2024

Učinkoviti altruizem med racionalnostjo in čustvi

Kako lahko naredim kar največ dobrega? Naj premišljeno doniram samo skrbno izbranim humanitarnim organizacijam ali naj se raje odločam čustveno in pomagam po trenutni inerciji? Pod drobnogled smo vzeli koncept učinkovitega altruizma, ki skuša pomagati na podlagi merljivih dokazov, hkrati pa je deležen tudi številnih kritik. Razpravljamo o različnih konceptih altruizma in dobrodelnosti, vlogi posameznika, države in korporacij.


09.05.2024

Prevare v znanosti: Od superjunaka do lažnivca

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?


02.05.2024

Misliti velikost: Od liliputancev do velikanov

Potujemo v zgodovino našega planeta in odkrivamo največja in najmanjša bitja, ki so ga poseljevala. Zagrizemo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani.


25.04.2024

Kaj bi Kant porekel o Chat GPT-ju in našem podnebnem ravnanju?

V ponedeljek je minilo 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.


18.04.2024

Velike živalske migracije: Epsko popotovanje, ki v marsičem ostaja nepojasnjeno

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?


10.04.2024

Stoletnica elektroencefalografije: "Mi na daleč prisluškujemo možganom"

“Prosimo vas, da zaprete oči, med preiskavo se tudi ne pogovarjamo.” To so začetne besede asistenta v ambulanti za merjenje električne dejavnosti možganov EEG, kamor se je tokrat, ob skorajšnji stoletnici prve meritve na človeku, povabila tudi Frekvenca X. Elektroencefalograf je naprava, ki jo je na človeku prvič uporabil nemški psihiater Hans Berger 6. julija 1924. Kljub svoji starosti se tehnologija do danes ni prav veliko spremenila, ob merjenju dejavnosti še vedno na glavo postavijo elektrode, ob pomoči katerih ugotavljajo mogoča odstopanja od normalne električne dejavnosti možganov. Pravzaprav jim “na daleč” prisluškujejo. In to so delali tudi, ko se je na Nevrološki kliniki pri vodji Centra za epilepsijo odraslih dr. Bogdanu Lorberju oglasila Maja Stepančič. Vabljeni torej na posebno zvočno izkušnjo, prisluškovali boste lahko preiskavi EEG.


04.04.2024

Oceani: Pregreti modri motor planeta

Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika.


28.03.2024

Znanost v marcu: Od ekstremofilnih gliv, anafilaksije, do fizikalne fotografije

Tokratna Frekvenca X se spet sprehaja po največjih ali najzanimivejših dosežkih meseca. Marec je mesec, ko naša oddaja praznuje rojstni dan, mesec, ko se podeljujejo Jesenkove nagrade; letos je nagrado za življenjsko delo prejela prof. dr. Nina Gunde Cimerman z biotehniške fakultete, ki bo tudi naša gostja. Poleg tega naj omenimo še nekaj novic iz sveta znanosti: govorili bomo o pomembni raziskavi Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik v zvezi z anafilaksijo, povabili se bomo na pojedino zvezd, ki se hranijo tudi s planeti, in odgovorili na vprašanje, zakaj antropocen ne bo postal uradno poimenovanje dobe, v kateri ima največji vpliv na okolje človek.


22.03.2024

Frekvenca X pred občinstvom: Od orjakov do liliputancev

Je biti velik ali majhen v naravi prednost ali slabost? Kaj pa zares velik? Frekvenca X, poljudnoznanstvena oddaja Vala 202, svoj 15. rojstni dan praznuje s sebi enakimi. Pred mladim občinstvom in v čisto pravem radijskem studiu načenjamo temo velikosti in kako ta vpliva na ves živi svet okoli nas. Potujte z nami skozi zgodovino našega planeta in odkrijte največja bitja, ki so ga poseljevala. Kaj je pripomoglo k temu, da so po Zemlji nekoč lomastili megalomanski kuščarji in kako so se sploh premikali? Zakaj so kiti še dandanes tako ogromni in ali so orjaški pajki in kačji pastirji sploh mogoči? In kaj imata o fantazijskih bitjih, kot so leteči zmaji, krilati konji pegazi, palčki in velikani iz pripovedk, povedati fizika in biologija? Zagrizli pa bomo tudi v iskanje odgovora, kakšen mojstrski kipar je narava, ki se je domislila človeka – ravno prav velikega sesalca z nadpovprečno velikimi možgani. Kako se je z našo velikostjo igrala evolucija in do kod še lahko zrastemo? Kako bi živeli, če bi se nenadoma – kot Alica – povečali ali pomanjšali? Zaneslo pa nas bo tudi daleč stran v vesolje z misijo, da se domislimo planeta, na katerem bi lahko obstajali velikani.


21.03.2024

Tomaž Zwitter: Kot človeštvo smo spoznali, da smo manj in manj posebni

Preselimo se 15 let v preteklost, natančneje – odpotujemo v 9. april leta 2009, ko je Mija Škrabec Arbanas pripravila eno izmed prvih oddaj, ki so v Frekvenci X obravnavale vesolje. V tem času se je marsikaj spremenilo: od vse daljših sprehodov astronavtov zunaj vesoljskih postaj do napredka pri razvoju vesoljskih oblačil, ki omogočajo boljšo gibljivost, do raztrosa človeškega pepela v vesolju. 15-letni napredek v raziskovanju vesolja komentira naš dolgoletni strokovni sodelavec astronom in astrofizik Tomaž Zwitter.


21.03.2024

Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki

Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.


14.03.2024

Pornografija, možgani in zasvojenost

Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.


07.03.2024

Nevidni svet predorov

Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.


29.02.2024

Znanost v februarju: O dinozavrih, anakondi, Hallersteinu in avtoimunskih boleznih

Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah.


22.02.2024

Reportaža iz CERN-a: Kjer premikajo meje znanosti!

Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.


14.02.2024

Človeška napaka

Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?


01.02.2024

Znanost v januarju: O milnih mehurčkih, starodavni Amazoniji in napredku pri zdravljenju raka

Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.


25.01.2024

Plavajoča mesta? Zakaj pa ne!

V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.


18.01.2024

Izkašljano in vročično: Naše telo kot uigran orkester v boju proti virusom

V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.


Stran 1 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov