Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Helena Koder: Od Nostalghie do nostalgije

15.04.2024

Helena Koder se je uveljavila kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov, danes pa navdušuje z eseji. Njen esej Od Nostalghie do nostalgije je izšel v reviji sodobnost leta 2019. ''Predvsem pa me pesti vprašanje, ali je Tarkovski sam priplezal na vrh. Da je zgradil goro, o tem ni dvoma, da radi lezemo po njej, tudi ne. Ampak ali je sam zlezel na goro? Ali je spoznal vsak kamen, kako se je sestavil z drugim in naslednjim, ustvaril posamezne predele in nazadnje celoto? Ali je imel natanko tisto gradivo, ki si ga je zamislil, ali je moral kdaj pa kdaj vzeti kaj približno takega, kot je želel? In ali ni nemara za kak del vzel nekaj, kar je našel po naključju, in opazil, da je to mnogo boljše od tistega, kar si je bil zamislil? Proces nastajanja umetniškega dela je skrivnost. Skrivnosti ni mogoče razumeti. Naj zato skrivnost ostane skrivnost. In tudi če najdemo kako čudovito razčlenitev umetniškega dela, ni nujno, da nam bo omogočila globlje doživetje umetniškega dela, kot se nam zgodi, če se mu predamo spontano in v pravem trenutku življenja. Mogoče bo razlaga potešila našo radovednost, izostrila naš posluh, zadostila intelektualnemu stremljenju, a če se sami ne bomo odprli, bo umetnina ostala zaklenjena. Kot da bi je ne bilo.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Treh fantastičnih plesov za klavir Dmitrija Šostakoviča v izvedbi Tatjane Nikolajeve. Tonski mojster eseja Miha Klemenčič, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat.


Esej na radiu

5 epizod


Esej, ki uporablja poezijo ali prozo drugih avtorjev, da bi iz nje zgradil svet, ki bi omogočal razumevanje tistega, o čemer razpravlja.

Helena Koder: Od Nostalghie do nostalgije

15.04.2024

Helena Koder se je uveljavila kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov, danes pa navdušuje z eseji. Njen esej Od Nostalghie do nostalgije je izšel v reviji sodobnost leta 2019. ''Predvsem pa me pesti vprašanje, ali je Tarkovski sam priplezal na vrh. Da je zgradil goro, o tem ni dvoma, da radi lezemo po njej, tudi ne. Ampak ali je sam zlezel na goro? Ali je spoznal vsak kamen, kako se je sestavil z drugim in naslednjim, ustvaril posamezne predele in nazadnje celoto? Ali je imel natanko tisto gradivo, ki si ga je zamislil, ali je moral kdaj pa kdaj vzeti kaj približno takega, kot je želel? In ali ni nemara za kak del vzel nekaj, kar je našel po naključju, in opazil, da je to mnogo boljše od tistega, kar si je bil zamislil? Proces nastajanja umetniškega dela je skrivnost. Skrivnosti ni mogoče razumeti. Naj zato skrivnost ostane skrivnost. In tudi če najdemo kako čudovito razčlenitev umetniškega dela, ni nujno, da nam bo omogočila globlje doživetje umetniškega dela, kot se nam zgodi, če se mu predamo spontano in v pravem trenutku življenja. Mogoče bo razlaga potešila našo radovednost, izostrila naš posluh, zadostila intelektualnemu stremljenju, a če se sami ne bomo odprli, bo umetnina ostala zaklenjena. Kot da bi je ne bilo.'' Vmesni glasbeni odlomki – izbral jih je Mihael Kozjek – so iz Treh fantastičnih plesov za klavir Dmitrija Šostakoviča v izvedbi Tatjane Nikolajeve. Tonski mojster eseja Miha Klemenčič, bralca Lidija Hartman in Renato Horvat.


13.05.2024

Alex Kama Devetak: V iskanju navdiha

Komparativist in slovenist Alex Kama Devetak je leta 2022 izdal zbirko kratkih zgodb Nedaleč. V oddaji boste slišali njegov esej V iskanju navdiha. Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani revije Literatura 29. aprila 2024. ''Kdor je pozorno prebral besedilo do te točke, je morda opazil, da o slovenskih ustvarjalcih in ustvarjalkah iz Italije ne govorim kot o zamejskih avtorjih, avtoricah, tako kot literature ne pojmujem kot zamejske. Zakaj? Ker mislim, da pojem zamejstva ne bi smel več obstajati. Pravzaprav niti ne bi smel biti ustvarjen. Ločen izraz za te slovenske kraje namiguje, da nas nekaj ločuje od slovenskega prostora, v primeru književnosti pa daje občutek, da ta književnost ni vredna izraza ''slovenska književnost''. S tem, ko opustimo ta izraz, odpremo vrata bolj odprtemu in povezanemu razumevanju slovenske kulture. Saj za štajerske avtorje ne uporabljamo izraza ''štajerska književnost'', za dolenjske avtorice pa ne ''dolenjska književnost'' – zakaj bi morali torej ta izraz uporabljati za Goričane, Goričanke, Tržačane, Tržačanke in ostale slovenske ustvarjalce oziroma ustvarjalke iz Italije?'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek. Ti so odlomki iz skladbe Scales of Joy and Sorrow Marjana Mozeticha v izvedbi članov klavirskega tria Gryphon. Tonski mojster eseja Vito Plavčak, bralca Renato Horvat in Lidija Hartman.


06.05.2024

Ivan Verč: Jezik? Gloka kuzdra

Profesor Ivan Verč je študiral rusistiko in anglistiko na Univerzi v Trstu, Moskvi in Ljubljani. Je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in glavni urednik revije Slavica tergestina. Esej Jezik? Gloka kuzdra je raziskovalec podal na srečanju Jezik na razpotju, ki ga je 23. februarja 2024 priredilo Slavistično društvo v Trstu. Besedilo je izšlo v Primorskem dnevniku 9. marca. ''Nevroni za hišo, ljubezen, jokati se ne prižigajo zato, ker so besede prisotne v slovarju, njihov vžig je odvisen od življenjske izkušnje, ki je vgrajena v osebni zaznavi slovarskih besed. Kdor se ukvarja z nevrolingvistiko, ve, da v naših možganih ni nobene stabilne slovnice, nobene nezamenljive jezikovne danosti. Na razumevanje, tvorbo in znanje jezika vplivajo osebne razlike, okolje in izobrazba, ki izoblikujejo nevronske mreže, kjer se jezik zgodi.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbenega utrinka za klavir št. 1 v b-molu Sergeja Rahmaninova, igra Erik Šuler. Zvočni oblikovalec eseja Vito Plavčak, bralca Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.


29.04.2024

Iztok Ilc: Ogljičnost črke

Prevajalec Iztok Ilc je podpredsednik Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevaja iz japonskega in francoskega jezika. Njegov esej Ogljičnost črke je izšel v letošnji februarski spletni objavi LUD Literature. ''Umetna inteligenca se uči iz orjaških količin podatkov (prosim, ne zamerite mi, če bom s kakšnim napačnim terminom brcnil mimo, srž tega zapisa je drugje), ki so shranjeni v podatkovnih centrih. Digitalni prehod, ki v mnogočem sloni na zmogljivosti umetne inteligence, se pogosto enači z zelenim prehodom, vendar se vse bolj kaže, da digitalno ni nič bolj čisto od analognega, samo da onesnažuje na manj očiten način, proizvedene smeti pa se nalagajo daleč od naših oči.'' Glasbene vrinke je izbral Mihael Kozjek, ti so odlomki iz Glasbe za 18 glasbenikov Steva Reicha v izvedbi različnih izvajalcev, zbranih v priložnostnem ansamblu. Esej je zvočno oblikoval Franci Moder, bralca sta Lidija Hartman in Igor Velše.


22.04.2024

France Papež: Popotovanja

Pesnik in pisatelj France Papež se je rodil 20. marca pred sto leti v Kotu pri Semiču, živel in ustvarjal pa je v Argentini. Objavil je več pesniških zbirk in knjigo Zapisi iz zdomstva, v kateri opisuje težave izseljenstva in življenja emigrantov v novem okolju. Več let je bil urednik Meddobja, revije, v kateri je izšel njegov esej Popotovanja. Prvič smo ga v Eseju na radiu predvajali leta 2015. ''Rad bi šel še v svoje kraje onstran Gorjancev – v semiške, ki jih stare knjige in karte imenujejo ''in Vineis'', pa – kot vedno – ni bilo mogoče. Poslovil sem se od Dolenjske s spominom na Frana Levstika, hkrati pa z zavestjo, da sta bili na dnu ustvarjanja naših literatov vedno iskrena narodna zavzetost in skrb za usodo slovenstva – skrb, ki je čas ne odnese.'' Glasbeni vrinki so odlomki iz Belokranjske pisanice Danila Bučarja v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izbral jih je Mihael Kozjek. Oblikovalec zvoka eseja Franci Moder, bralca Igor Velše in Maja Moll.


Stran 1 od 1
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov