Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
34. koncert v Komornem studiu bo v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemen kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.
Izidor Erazem Grafenauer je bil leta 2008 kot izjemno nadarjen glasbenik sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je decembra 2013 z odliko diplomiral v razredu profesorja kitare Andreja Grafenauerja. Leta 2017 je končal magistrski študij baročne lutnje in teorbe na konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah pri specialistu za lutnjo, profesorju Tizianu Bagnatiju, specializacijo iz kitare pa je končal leta 2018 na Glasbeni akademiji zagrebške univerze pri profesorju Istvánu Römerju. Večkrat je izvedel koncerte za kitaro iz različnih obdobij od baroka do sodobnosti, ki so jih napisali Antonio Vivaldi, Mauro Giuliani, Joaquin Rodrigo in Roland Dyens, pa tudi sodobna slovenska skladatelja Aleš Strajnar in Tjaša Žalik - Cígut. Grafenauer se ukvarja tudi s flamenkom in z jazzom. Od šolskega leta 2014/15 do 2020/21 je bil asistent za lutnjo in historična brenkala, od leta 2021 pa je docent za komorno glasbo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
Erazem Grafenauer: ''Današnji program je zasnovan tako, da predstavi zgodovino kitare od obdobja renesanse do kitare, kot jo poznamo danes, torej moderne klasične kitare. Skozi spored bomo slišali in videli, kako se je instrument skozi stoletja razvijal: kako se je razvijala oblika, kako so se razvijale strune – torej, da so se strune v bistvu dodajale, da so bile na začetku, v renesansi dvojne strune, ki so nato v prehodu v 19. stoletje prešle v enojne strune. Izbral se tudi skladbe, ki morda niso tako pogosto izvajane, ampak so kljub temu zanimive.''
Kitarist Izidor Erazem Grafenauer bo v pestrem sporedu glasbe za to priljubljeno brenkalo izvedel skladbe, ki so jih napisali španski skladatelji Alonso Mudarra, Santiago de Múrcia, Fernando Sor in Julián Arcas, Italijana Giovanni Paolo Foscarini in Giulio Regondi in francoski ustvarjalci za kitaro: Simon Gorlier, Robert de Visée, Pierre-Jean Poro in Napoléon Coste. Posebej za predstavitev na radijskem koncertu je pripravil zvočno predstavitev na sedmih različnih izvirnih historičnih kitarah: kopijah renesančne in baročne kitare ter na originalnih kitarah iz obdobij klasicizma, romantike in začetka 20. stoletja.
Seznam posnetkov s časovnimi kodami začetkov:
https://365.rtvslo.si/arhiv/komorni-studio/174968185
Alonso Mudarra: Fantazija v C pri 9:16
Simon Gorlier: La Bataille / Bitka pri 11:30
Giovanni Paolo Foscarini: Corrente z variacijami pri 25:03
Robert de Visée: Passacaille iz Suite št. 12 v e-molu pri 26:58
Santiago de Murcia: Imposibles / Nemogoče iz kodeksa Saldivar št. 4 pri 29:01
Pierre-Jean Porro: Allegro moderato iz Sonate v C-duru pri 36:58
Fernando Sor: Menuet iz Sonate v C-duru op. 22 pri 43:32
Napoléon Coste: Zuiderzee pri 51:24
Giulio Regondi: Fête villageoise / Vaški praznik, op. 20 pri 59:34
Julián Arcas: Bolero pri 69:11
61 epizod
Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!
34. koncert v Komornem studiu bo v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemen kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.
Izidor Erazem Grafenauer je bil leta 2008 kot izjemno nadarjen glasbenik sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je decembra 2013 z odliko diplomiral v razredu profesorja kitare Andreja Grafenauerja. Leta 2017 je končal magistrski študij baročne lutnje in teorbe na konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah pri specialistu za lutnjo, profesorju Tizianu Bagnatiju, specializacijo iz kitare pa je končal leta 2018 na Glasbeni akademiji zagrebške univerze pri profesorju Istvánu Römerju. Večkrat je izvedel koncerte za kitaro iz različnih obdobij od baroka do sodobnosti, ki so jih napisali Antonio Vivaldi, Mauro Giuliani, Joaquin Rodrigo in Roland Dyens, pa tudi sodobna slovenska skladatelja Aleš Strajnar in Tjaša Žalik - Cígut. Grafenauer se ukvarja tudi s flamenkom in z jazzom. Od šolskega leta 2014/15 do 2020/21 je bil asistent za lutnjo in historična brenkala, od leta 2021 pa je docent za komorno glasbo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
Erazem Grafenauer: ''Današnji program je zasnovan tako, da predstavi zgodovino kitare od obdobja renesanse do kitare, kot jo poznamo danes, torej moderne klasične kitare. Skozi spored bomo slišali in videli, kako se je instrument skozi stoletja razvijal: kako se je razvijala oblika, kako so se razvijale strune – torej, da so se strune v bistvu dodajale, da so bile na začetku, v renesansi dvojne strune, ki so nato v prehodu v 19. stoletje prešle v enojne strune. Izbral se tudi skladbe, ki morda niso tako pogosto izvajane, ampak so kljub temu zanimive.''
Kitarist Izidor Erazem Grafenauer bo v pestrem sporedu glasbe za to priljubljeno brenkalo izvedel skladbe, ki so jih napisali španski skladatelji Alonso Mudarra, Santiago de Múrcia, Fernando Sor in Julián Arcas, Italijana Giovanni Paolo Foscarini in Giulio Regondi in francoski ustvarjalci za kitaro: Simon Gorlier, Robert de Visée, Pierre-Jean Poro in Napoléon Coste. Posebej za predstavitev na radijskem koncertu je pripravil zvočno predstavitev na sedmih različnih izvirnih historičnih kitarah: kopijah renesančne in baročne kitare ter na originalnih kitarah iz obdobij klasicizma, romantike in začetka 20. stoletja.
Seznam posnetkov s časovnimi kodami začetkov:
https://365.rtvslo.si/arhiv/komorni-studio/174968185
Alonso Mudarra: Fantazija v C pri 9:16
Simon Gorlier: La Bataille / Bitka pri 11:30
Giovanni Paolo Foscarini: Corrente z variacijami pri 25:03
Robert de Visée: Passacaille iz Suite št. 12 v e-molu pri 26:58
Santiago de Murcia: Imposibles / Nemogoče iz kodeksa Saldivar št. 4 pri 29:01
Pierre-Jean Porro: Allegro moderato iz Sonate v C-duru pri 36:58
Fernando Sor: Menuet iz Sonate v C-duru op. 22 pri 43:32
Napoléon Coste: Zuiderzee pri 51:24
Giulio Regondi: Fête villageoise / Vaški praznik, op. 20 pri 59:34
Julián Arcas: Bolero pri 69:11
Uvodno dejanje Kromatike v nekoliko razširjeni koncertni obliki bo pokazalo tudi del značaja programa Ars: povezovanje tradicije in sodobnosti, glasbe in literature, skrb za slovensko glasbeno ustvarjalnost in tudi za najboljše interpretacije železnega repertoarja. Maks Strmčnik je Arsu poklonil uvodno skladbo INTROARS 23, pri kateri bosta sodelovala mojster na historičnih glasbilih Janez Jocif in organistka Polona Gantar. Lana Trotovšek pa se v Kromatiko vrača z Violinskim koncertom Lucijana Marije Škerjanca, delom ki bi s svojo tehtno simfonično izpeljavo in občutljivo spleteno liriko zlahka sodilo med svetovno znane koncertantne uspešnice. Škerjanc se je v svoji glasbi navezoval tudi na francosko tradicijo, večer pa bo sklenil francoski pianist Pascal Rogé, ki je zaslovel tudi s svojimi elegantnimi, stilistično izjemno dodelanimi interpretacijami klavirskih koncertov Camilla Saint-Saënsa. Skladateljev Koncert za klavir in orkester št. 5 s podnaslovom »Egiptovski« prinaša melodiko in ornamente, ki jih je spodbudilo potovanje po Severni Afriki, medtem ko virtuozen finale zagotavlja bleščeč sklep slavnostnega večera.
Osrednji dogodek praznovanja 60-letnice programa Ars bo koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s šefom dirigentom Rossenom Milanovom pod častnim pokroviteljstvom predsednice države dr. Nataše Pirc Musar. Koncert bo v četrtek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, sicer pa bomo v okviru praznovanja pripravili še druge dogodke, med drugim bomo podelili nagrado lastovka 32. natečaja za najboljšo kratko zgodbo in odprli razstavo plakatov študentov akademije za likovno umetnost in oblikovanje, posvečeno posebnemu pomenu programa Ars. O prazničnem programu se je z odgovorno urednico Ingrid Kovač Brus pogovarjal Aleksander Čobec.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
»Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer že znano v vsej radijski zgodovini«, v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapiše Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja.« nadaljuje Jan. Današnji Oder, oddajo o sočasnem gledališču, ki se prej kot materialnemu prostoru posveča času in etru eksperimentalne radijske igre, je pred štirimi leti pripravila Petra Tanko. V njem ne teži k zaobjemu vsega obsega eksperimentalnega ustvarjanja na našem radiu, temveč se Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let preteklega stoletja spodbudila in desetletje zatem negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približuje v pogovorih: z Zmagom Frecétom, po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih dimenzij bivanja in temu ustreznih radijskih oblik, in z Igorjem Likarjem, režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko ter literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja in drugih. Oddajo Dva pomežika eksperimentalni radijski igri in tretjega tretjina bogatijo tudi pripovedi tonskih mojstrov Mira Marinška in Staša Janeža ter skladatelja in glasbenega urednika Bora Turela ter odlomki iz eksperimentalnih radijskih iger in radijskih iger ustvarjenih po principih eksperimenta. Oddajo uvrščamo v sklop oddaj jubileja Ars 60. Vabimo vas k poslušanju!
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Do pred nekaj leti so se vsaj trije izrazi - pisen, pisan in pismen - uporabljali v smiselnih in naravnih zvezah, potem pa je mahoma vse pišoče in govoreče, vse lektorje in korektorje obsedla prava verska blaznost in zdaj z gorečo vnemo iztrebljajo izraza pisan in pismen ter ju dosledno nadomeščajo z vsemogočnim, dostikrat popolnoma nemogočim pisnim, je pred štirimi desetletji za oddajo Jezikovni pogovori zapisal profesor Janko Moder. Ob letošnji 60. obletnici programa Ars bomo poslušali njegovo oddajo o preganjanih in izobčenih besedah, ki je zanimiva tudi za današnji čas. Oddaja Jezikovni pogovori sodi sicer med najstarejše radijske oddaje. Časopis Slovenski poročevalec jih je napovedoval že leta 1946. Oddajo, ki jo je pripravil profesor Moder, sta brala Ivi Korošec in Radovan Kozmos, urednik je bil Marjan Kovačevič Beltram.
Oddajo Kdo smo tokrat namenjamo predstavitvi uredništva za religije in verstva. To je tretja iz serije oddaj ob 60-letnici Tretjega programa Radia Slovenija - programa ARS. O tem, kakšen je pomen verskih vsebin na ARS-u, bodo govorili urednik uredništva dr. Tomaž Gerden, urednica Nataša Lang in nekdanji urednik Boštjan Debevec, ki je pred leti prvi urejal in vodil oddaje o verstvih in duhovnosti sploh.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
V drugi oddaji iz serije oddaj ob 60-letnici tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars bomo predstavili pomembna ustvarjalca radiofonskih zapisov uredništva za radijsko igro, dramaturga Pavla Lúžana in radijskega režiserja Igorja Likarja, oba predana besedi in zvoku s pretanjenim posluhom za radiofonsko izražanje.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Začenjamo niz pogovorov, ki smo jih v okviru oddaj KDO SMO namenili 60. obletnici tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. V njih bomo predstavili delo posameznih uredništev, ki zaokrožujejo Ars kot program s posluhom za kulturo in človeka v njej. V prvi oddaji predstavljamo radijskega režiserja , dolgoletnega urednika igranega programa ter zaslužnega profesorja Akademije za radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Aleša Jana.
Letos praznujemo šestdesetletnico programa Ars. Zato vprašanje Kaj imata (med drugim) skupnega Josip Vidmar in Kajetan Kovič, ni pretežko. Med drugim sta – seveda – oba nastopila v oddaji Izšlo je. 18. novembra 1979 je bil na Tretjem programu (takrat še ni bil Ars) objavljen pogovor Andreja Arka z Josipom Vidmarjem, avtorjem spominske zbirke Obrazi (Državna založba Slovenije, 1979). Pri njenem nastanku sta ob avtorju Andreju Arku in gostu Josipu Vidmarju sodelovala še bralka Bojana Avsenak in mojster zvoka Igor Otavnik. Žal v arhivu ni niti ene oddaje Izšlo je, ki jo je zasnoval Ciril Stani (zasnoval je vsaj še dve paradni oddaji tretjega programa Radia Slovenija, Naše znanstvenike pred mikrofonom in Naše umetnike pred mikrofonom). Njegovo delo je nadaljeval Andrej Arko; njegov intervju z Josipom Vidmarjem je najstarejša ohranjena oddaja Izšlo je v arhivu. V radijskem arhivu pa je kopica oddaja, ki jih je od zgodnjih devetdesetih let dalje pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Ena izmed njih je tudi njegov pogovor s pesnikom, esejistom, pisateljem, prevajalcem in urednikom Kajetanom Kovičem, avtorjem romana Pot v Trento (Pomurska založba, 1994); pri nastanku oddaje (predvajana je bila 15. novembra 1994) je sodeloval tudi Slobodan Kaloper, bralec odlomka iz Kovičeve knjige. Pod črto: ob Arsovem jubileju vas vabimo na potovanje v ne tako oddaljeno preteklost.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Ob 60. obletnici progama Ars se oziramo v preteklost oddaje Likovni odmevi in izpostavljamo eno od oddaj iz arhiva, ki sega vse v leto 1990. Oddajo je zasnovala Maja Žel Nolda in bila skoraj štiri desetletja tudi njena urednica, vse od svojih začetkov pa je namenjena vizualni umetnosti – pogosto predvsem razstavam. Ena od prelomnih razstav, ki so bile predstavljene, je tudi Body and the East – od šestdesetih let do danes, ki jo je leta 1998 v Moderni galeriji pripravila Zdenka Badovinac. Velja za prvi pregled umetnosti body arta na področju Vzhodne Evrope od 1960 dalje, na njej pa je sodelovalo več kot 80 umetnikov iz 14 držav Vzhodne Evrope, med njimi tudi Marina Abramović. Razstava je nakazala usmeritev Moderne galerije pod vodstvom Zdenke Badovinac v različne avantgardne tradicije v sodobni umetnosti ter v umetnost Vzhodne Evrope, kar zaznamuje tudi zbirko Arteast2000+, ki jo je kustosinja in teoretičarka zasnovala nekoliko pozneje. O razstavi Body and the East se je leta 1998 z Zdenko Badovinac pogovarjala Maja Žel Nolda. Foto: kolaž: logotip Ars 60 in fotografija z rastave Body and the East (Lado Mlekuž, Matija Pavlovec / Moderna galerija, Ljubljana; vir: FB stran Moderna galerija)
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici Programa Ars.
Pogovor z Andrejem Arkom, urednikom oddaje S knjižnega trga v letih 1980 do 1992.
Neveljaven email naslov