Prvo pleskavico za burger iz izvornih celic, ki je zrasla v evropskih laboratorijih, smo spoznali že pred enajstimi leti. Raziskave na tem področju potekajo, ponekod so izdelki iz laboratorijskega mesa tudi dovoljeni in dostopni, evropska zakonodaja pa jih za zdaj opredeljuje kot tako imenovano nedovoljeno novo živilo; nima še namreč zgodovine varne uporabe in tudi še ni odobreno, zato se ga ne sme dati na trg. Evropska agencija za varnost hrane je na zahtevo Evropske Komisije v postopku revidiranja smernic o novih živilih - da bi uvedla najsodobnejše zahteve za oceno varnosti in hranilne vrednosti živil, pridelanih v laboratoriju, medtem pa je v Ajdovščini v začetku leta začelo delovati podjetje Tech4Meat, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic.

Da je presenečen, kako hitro se je še pred uradno objavo razširila vest o ajdovskem podjetju, je povedal njegov večinski lastnik Ivo Boscarol in dodal: »Prepričan sem, da bo zaradi klimatskih sprememb, ki se dogajajo in prihajajo, vedno večji izziv pridelati hrano za živino.«

Prizanesti okolju in napredovati v medicini

Med ključne argumente za pridelavo laboratorijskega mesa spada tudi to, da na obsežnih površinah pridelujemo hrano za živinorejo, sadimo monokulture in resno ogrožamo biodiverziteto. Za nameček naj bi se apetit človeštva po mesu v naslednjega četrt stoletja povečal za skoraj tretjino, zato iščemo rešitev v alternativnih beljakovinah. Razvoj teče in ponekod je meso iz izvornih celic že dostopno v restavracijah, na primer v Singapurju, večina potrošnikov, in to ne nujno zgolj konservativnih, pa ima pomisleke. Vendar prihaja do zanimive in koristne izmenjave znanja med tem področjem in med raziskavami v biomedicini.
Znanstveni sodelavec dr. Boštjan Vihar z Inštituta za biomedicinske vede na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru pravi, da je univerza partner v mednarodnem projektu FEASTS, v okviru katerega bodo pripravil celosten pregled stanja in novo znanje na področju celičnega kmetijstva v Evropi s poudarkom na gojenem mesu in morski hrani. Na omenjenem inštitutu raziskujejo in vitro razvoj humanih tkiv, sogovornik pa tako opiše povezavo med področjema: »V laboratoriju poskušamo pridobiti človeška tkiva za testiranje novih zdravil. Če bi lahko ustvarili model poškodovanih oziroma obolelih tkiv v laboratoriju in neposredno na njih testirali zdravila, brez da bi obremenjevali bolnikovo telo, bi lahko to bil velik napredek za mnoga zdravila. Dolgoročno pa obstajajo ambicije za reševanje pomanjkanja organov za transplantacijo.« Ena izmed usmeritev Inštituta za biosistemske vede je razvoj tehnologij za razvoj modelov tkiv in vitro, te pa so podobne tudi v celičnem kmetijstvu.

Zanimanje za celično kmetijstvo med raziskovalci in vlagatelji

Področje alternativnih beljakovin, celičnega kmetijstva oziroma gojenega mesa je mlado in ima veliko potenciala, pove dr. Vihar, predvsem pa želi optimizirati stroške in količino vhodnega materiala in omogočiti lokalno pridelavo s čim manj transporta. Področje se bo razvijalo, trenutno pa prednjačijo ZDA, Nizozemska, in Izrael, zadnja leta veliko vlaga tudi Velika Britanija. Nizozemci so prvi prototip pleskavice iz laboratorijskega mesa predstavili že pred enajstimi leti, njena izdelava je stala med 200 in 300 tisoč evri. Stroške jim je uspelo optimizirati na nekaj deset evrov, kar je še vedno več kot stane tradicionalni izdelek. In ta novost še vedno ni množično dostopna.

Manj trpljenja in enako okusa?

Z laboratorijsko pridelavo bi mesa preprečili trpljenje milijonov živali v industrijski vzreji in klanju. V postopku odvzamejo celice tkiva odrasli živi živali in pospešujejo njihovo rast z rastnim serumom. Prav ta je sporen, saj ga pridelujejo iz krvi nerojenih teličkov - zaradi visoke vsebnosti rastnega hormona. Raziskovalci si prizadevajo za nadomestek, ki bi bil rastlinskega izvora. Ob vsem tem pa se je treba pogovarjati tudi z živinorejci. »Zanimiv primer je podjetje RESPECTfarms iz Nizozemske. Ukvarjajo se z razvojem novih poslovnih modelov za živinorejce oziroma kako jih vključiti. Izvorne celice bodo vedno potrebne in živinorejci bi lahko sodelovali v tem procesu. To pomeni, da bi njihovim živalim odvzeli celične kulture, ki bi jih namnožili. Če bi bili soudeleženi pri dobičku, bi jim to ekonomsko pomagalo in ne bi bili ekonomsko ogroženi, temveč na nek način bolj opolnomočeni.«

Do novosti so zadržane predvsem države z močno kulinarično identiteto, Avstrija, Francija, Italija, kljub temu se tudi tam raziskovalne skupine in podjetja ukvarjajo s takšnimi tehnologijami, pove dr. Vihar: «Je pa res, da sta kmetijstvo in kulinarika pomemben del njihove identitete, ki se zdaj pač zdi na nek način ogrožena. Letos, zdi se mi, da je bilo januarja, so delegati Avstrije, Italije in Francije s podporo nekaterih drugih evropskih držav na Evropski svet naslovile poziv za zaustavitev razvoja celičnega kmetijstva.«

Sogovornik še ni poskusil laboratorijskega mesa, bi ga pa z veseljem in na vprašanje, kako se bodo ali bi se na takšen proizvod odzvali Slovenci, odgovarja: »Ljudje imajo zadržke in jih bojo tudi še imeli, ampak pri vsaki novi stvari je sprva neka prepreka, potem pa to postane vse bolj sprejemljivo. Na trgovskih policah se je ponudba zelo spremenila, več je na primer veganskih produktov, ki posnemajo mesne izdelke. Sprva so se zdeli čudni, zdaj pa so že skoraj del vsakdana.«

TUKAJ lahko poslušate posnetek.