Ko se nekoliko pozorneje razgledamo po bližnji in bolj oddaljeni okolici ugotovimo, da med nami sploh ni tako malo ljudi, ki jih krasijo dobra volja, pozitiven odnos do življenja, zdrava samozavest in neuničljiv optimizem. Takšna »začimba časa« je tudi Martina Mejavšek, upokojena profesorica geografije in zgodovine iz Hošnice pri Laporju.

Še v otroštvu se je, kot pravi, zapisala učiteljskemu poklicu, vanj vstopil kot študentka (diploma bo že počakala, kajne !?!), se v kritičnih trenutkih znala postaviti zase in v zrelem obdobju spet postala izredna študentka. Sprejela je namreč izziv, da bo po nekdanji Pedagoški akademiji končala še fakulteto. In jo je.

Vmes so prihajali in odhajali njene učenke in učenci. Vse po vrsti jih je imela rada in še danes se ji milo stori, ko jih srečuje in izve, da so v življenju praviloma zadovoljni, uspešni, predani svojim bližnjim in svojim ciljem.

Po upokojitvi Martina kmetuje. Njen vrt je od zgodnje pomladi do preddverja zime ena sama rastoča zgodba. Pravi, da ima čut za rastline in da ji zemlja po tistem, ko je premagala zahrbtno bolezen pomaga živeti.

Je pa še nekaj. Radio. Njen radio. Radio Maribor.

Ne verjamem, da kdo izmed nas ustvarjalcev programa tako do obisti pozna vse tisto, kar pripravimo za naše poslušalke in poslušalce kot prav Martina. Radio se pri njej ne izklaplja. Še več. V toplem delu leta pri njej na relaciji od hiše do bližnje njive »igrajo« kar trije radijski sprejemniki – sočasno naravnani na isto frekvenco.

Da ji ja ne bi kaj ušlo, še doda.

Več pa v pogovoru z Martino Mejavšek v priloženi oddaji Obrazi sosednje ulice.