Dornavski dvorec je eden največjih spomenikov iz obdobja baroka pri nas. Žal že več let žalostno propada in je za javnost zaprt; vse pa kaže, da ga čaka vsaj nekoliko svetlejša prihodnost. Država kot lastnica dvorca načrtuje njegovo celovito obnovo, tudi parka, kompleks pa naj bi namenili turizmu in kulturno-umetniški dejavnosti. Lani so končali obnovo kapele, v sredo pa odprli objekt oranžerije, v kateri so nekoč hranili drevesa agrumov.
Zaradi pogostih menjav oblasti se obnova znamenitega dvorca Attemsov, ki slovi po sijajnem baročnem vrtu, venomer odmika. Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa poudarja, da koraki za njegovo oživitev vendarle tečejo; lani so prenovili kapelo: «sedaj pa s prenovo oranžerije, za katero je kulturno ministrstvo zagotovilo 1,3 milijona evrov, tudi ta del dajemo v uporabo lokalni skupnosti in obiskovalcem. Vsekakor je to dober model za v prihodnje, na kakšen način prenavljati, obnavljati kulturno dediščino skupaj z lokalno skupnostjo, pri tem pa je zelo pomembno upravljanje. »
Po njenem oranžerija ni le stavba, ampak dokaz povezanosti lokalne skupnosti in dokaz naše skupne zavezanosti k ohranjanju in oživljanju dediščine.

In kdaj bi baročni dvorec lahko prešel v upravljanje občine in bi ga vsaj delno odprli za javnost?

Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar pravi, da so naslednji konkretni koraki pri dvorcu še odkup dela zemljišča pri oranžeriji, ki je po spletu naključij postalo zasebno zemljišče, postopki za to že tečejo, naslednji korak pa je: «da od občine prejmemo program dela v oranžeriji, ki ga bo izdelal občinski javni zavod in na podlagi te vloge začnemo postopek za predajo objekta v upravljanje. S tem se bo oranžerija odprla za obiskovalce.«
Medtem bodo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine pregledali konservatorski načrt in se odločili o naslednji fazi obnove, potem ko so obnovili oranžerijo, enega redkih tovrstnih objektov pri nas. Pri tem so, kot pove Svetlana Kurelac iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, opravili obsežne stavbnozgodovinske raziskave in ugotovili, da je ta prostor več kot primeren za kulturne prireditve in za njegovo primarno funkcijo: shranjevanja dreves agrumov.

Pomembna pridobitev za kraj

Da je otvoritev oranžerije pomembna pridobitev, dodaja dornavski župan Matej Zorko, zdaj morajo še formalno urediti pogodbena razmerja glede upravljanja oranžerije, potem pa bodo po korakih poskušali v upravljanje pridobiti še nekatere druge dvorane v dvorcu.
Oranžerije so v Sloveniji zelo redke, bolj pogoste so v srednji Evropi. Steklene stavbe izhajajo iz Francije, namenjene pa so bile ohranjevanju oziroma prezimovanju citrusov in drugih v srednji Evropi eksotičnih rastlin. Mirko Cigula, ki skupaj s soprogo bdi nad dvorcem in njegovo okolico pa spomni, da je že leta 1753 pri popisu inventarja imel dvorec Dornava največjo zbirko, kar 200 sadik raznih agrumov, v takratni štajerski deželi. Prepričan je tudi, da bi moral biti dvorec paradni konj Dornave. Znameniti dvorec Attemsov, ki slovi po svojem sijajnem baročnem vrtu, je s svojo parkovno zasnovo eden najpomembnejših baročnih kompleksov v Sloveniji.