Ptujčani Ptujsko jezero, največje akumulacijsko jezero pri nas na Dravi, imenujejo tudi ptujsko morje. Območje je domovanje različnih vrst ptic in omogoča prijetne sprehode in rekreacijo po jezerski kroni, druženje in sproščanje na Ranci in vodne športe. Zanimalo nas je predvsem, kako se na jezeru urijo mladi jadralci z jadrnicami optimist, zato smo se oglasili na ptujski Ranci, kjer je bazna postaja Brodarskega društva Ranca Ptuj.

Predsednik Brodarskega društva Ranca Ptuj Emil Mesarič pravi, da so na ptujskem jezeru ugodni vetrovi za jadranje, društvo pa rekreacijsko in tekmovalno jadranja organizira že od leta 1982. Začeli so s surfanjem in so leta 1984 pripravili jugoslovansko državno prvenstvo v surfanju, potem pa so člani postali ambicioznejši, zbrali denar in kupili jadrnice:«Najlepši uspeh je bil malo pred 90. letom, ko so kupili jadrnice optimist. Od takrat delamo s polno paro in smo zelo ponosni na vse jadralce in na vse naše člane.« Jadralna zveza Slovenije združuje 65 klubov in društev, kar nekaj jih je na Štajerskem, vendar le dva kluba, ptujski in Brodarsko društvo Sidro iz Bresternice, vzgajata tudi mlade jadralce, pravi sogovornik:«Ti otroci, ki so že odtekmovali, so zdaj starejši, prihajajo kot trenerji in kot jadralci. Na jadralni regati ob dnevu državnosti imajo vsi starejši možnost tekmovati s svojimi in z našimi klubskimi barkami. Starejši, ki so se nekoč učili na optimistih, zdaj tekmujejo s potovalnimi jadrnicami, tudi v slovenskem pokalu, in so kakovostni, imajo svoje rezultate. Se pa, seveda, v štajerskem delu borimo, da bi premagali Primorce (smeh)«.

Ni vedno dovolj vetra za vse

Mlade jadralce na ptujski Ranci že peto leto trenira Urša Križanec iz Slovenske Bistrice, ki se je začela z jadranjem ukvarjati pri šestih letih. Jadralne izkušnje ima vsa družina, s starši in sorojenci vred, njen brat trenira slovensko reprezentanco, nam je zaupala, kot tudi, da iz vrst, v katerih je jadrala, izhaja Žan Luka Zelko, ki se bo letos udeležil olimpijskih iger v Tokiu. To pomeni, da obstaja možnost, da so med mladimi sogovorniki bodoči asi. Takole so nam Ivo, Jan, Matic in Sašo opisali nekatere izkušnje in razložili posebnosti:«Ko smo šli prvič na vodo, nas je bilo strah in nismo vedeli, kaj delamo. ….Ko je bil veter, sem bil potuhnjen v optimistu, da me ne bi zadel bum (del jadra op.a.)…..Današnji veter je tak, da bo zelo letelo in moramo biti pozorni, kako močno bomo zategnili jadra, da se ne bomo prevrnili….Danes nam je Ivo kradel veter. To pomeni, da če nekoga pokrivaš z jadrom, mu kradeš veter…VODE pomeni prednost. Če greš na regati proti nekomu in imaš prednost, zavpiješ »vode«, da se ti umakne. ….Če pa se ne, ga lahko »sprotestiraš«, to pomeni, da vpiješ »protest« in vrtiš rdečo zastavico.«

Najpomembnejša je varnost

….so opozorili mladi jadralci. Zato nosijo reševalni jopič. Trenerka Urša Križanec pravi, da morajo jadralci imeti izkušnjo, ko se jadrnica prevrne:«To je v bistu del jadranja in nekaj povsem normalnega. Ko pridejo v šolo jadranja, jih, sicer bolj v poletnih mesecih, nekajkrat obrnemo, da grejo pod barko, da vidijo, da je pod njo zrak in da je spodaj mogoče dihati. Pomembno je, da gre prva izkušnja skozi brez strahu in brez nepričakovanih obratov.«

Pod okriljem Brodarskega društva Ranca v različnih kategorijah jadrnic – optimist, laser 4.7 in laser standard - aktivno trenira deset ljudi, regat pa zaradi epidemičnih razmer še ni. Odpadale so tudi lani, vključno z regato Ptujčanka v Biogradu, pove predsednik društva Emil Mesarič:«Covid nam je lani dobro potegnil ročno, letos pa upamo, da se bomo vsaj v jesenskem delu lahko zbrali. Imamo 55 verificiranih jadralcev, ki lahko tekmujejo na jadralnih regatah. Verifikaicja pomeni, da so registrirani pri Jadralni zvezi Slovenije, brez tega ne moreš tekmovati.«

Tradicija in prihodnost

Brodarsko društvo Ranca bo čez dve leti praznovalo 50 let, čez prav toliko pa tudi 40 let šole jadranja. Zavedajo se, da lahko le z vzgojo mladih ohranjajo tradicijo, zato poleti pripravljajo tabore za mlade od 7 do 12 let in regate za mlade do 15 let, da bi ugotovili, ali so med njimi mladi iz jadralskega testa. Pomanjkanja certificiranih trenerjev ne čutijo, čeprav obžalujejo, da ni nobenega iz njihovih vrst. Mnogim obetavnim jadralcem in trenerjem je pot k vrhunski športni karieri po srednji šoli pretrgala selitev zaradi študijskih obveznosti.

Je pa tudi nekaj romantike

Mladi jadralci imajo običajno motivacijsko zaledje v družini, ni pa nujno. Metka Sabath čas, ko je njen sin Jan na treningu, pogosto nameni rekreaciji ali sproščanju ob jezeru:«Jadrnica optimist je namenjena otrokom, jaz sem pred nekaj leti začela jadrati na joli, dvosedu, to mi je bilo najlažje. Tudi jaz sem tako rekoč začetnik, nekaj let jadranja še ne pomeni, da ti kar obvladaš veter in vodo v vseh pogojih. To je večletno učenje, kar je dobro za otroke, so več v naravi in manj pred računalnikom«.
Kako zdaj skleniti zapis, ki je veliko privlačnejši v govorjeni obliki in ga takega lahko slišite na klik, vključno z vetrom in valovi? Najbolje z vprašanjem, kakšni so občutki med jadranjem. Metka Sabath ve:«Predvsem svoboda! in če danes pogledava, da imamo Ptujčani jezero, ki ga imenujemo ptujsko morje, le deset minut od hiše ali bloka, da si lahko takoj tukaj in izkoristiš veter, valove in šport, pa tudi nekaj romantike je, da se počutiva kot na morju, da imava sonce, valove, galebe in šumenje vetra….ni lepšega kot to!«