Pohorskega mlinarja Lovra Stepišnika štejemo za prvega potujočega izposojevalca knjig pri nas.

Rodil se je leta 1834 v Arclinu pri Vojniku, vendar se je mlinarska družina kmalu preselila najprej pod Ptujsko goro in nato na Zgornjo Ložnico nad Slovensko Bistrico. Mladi Lovro ni obiskoval osnovne šole, privajal se je mlinarske obrti, da bi po očetovi smrti podedoval »Zidarski mlin« na Zgornji Ložnici.

Tam je tedaj v duhu pravega narodnega buditelja deloval župnik Karel Križ, ki je mladega Lovra prvi učil brati in pisati, vcepil pa mu je tudi ljubezen do slovenskega jezika. Nanj so vplivali še upokojeni učitelj Broelich, bližnji izobraženi kmet Zafošnik in škof Slomšek.

Lovro Stepišnik je zbiral slovenske knjige, mnoge je celo prepisal ter jih posojal sosedom. Leta 1863 je s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico Slovensko bukvarnico.

Knjige je nosil v košu od kmetije do kmetije in jih posojal. To je počel sam ali pa – kot navajajo viri – s pomočjo moža s košem, ki ga je na svoje stroške poslal po vaseh. Po enem mesecu je ponovno šel na pot ter knjige zamenjal. Lovra Stepišnika zato štejemo za prvega potujočega knjižničarja ne samo v Sloveniji, temveč tudi širše v tem delu Evrope.

Kot je v rubriki Poglej in povej povedala Ksenija Trs iz potujoče knjižnice, ki deluj v okviru Mariborske knjižnice in predsednica Stepišnikovega sklada, je mož s košem polnih knjig še danes vzor tistim, ki opravljajo delo v bibliobusih po vsej Sloveniji.

Namen prvih potujočih knjižnic na Slovenskem je bil spodbujati branje in pismenost, še posebej v tistih okoljih, ki so bila izrazito izpostavljena germanizacijskim pritiskom. Mož s košem knjig je tako spodbujal rabo slovenskega jezika in krepil narodno zavest.

Lovro Stepišnik je bil leta 1867 v Mariboru tudi med ustanovitelji časopisa Slovenski gospodar.

16. februarja je minilo 110 let od njegove smrti. Pokopan je na pokopališču v Slovenski Bistrici. In še to. Na obletnico njegove smrti nas je z obsežnim dopisom spomnil gospod Edmund Pogorevc iz Slovenske Bistrice.