V sodelovanju z Društvom univerzitetnih profesorjev Maribor so na tukajšnji univerzi v počastitev 75. obletnice Splošne deklaracije človekovih pravic izvedli okroglo mizo o pomenu človekovega dostojanstva z vidika pravice do življenja, enakosti, svobode govora in misli ter zlasti pravice vedeti skozi princip odgovornosti izobraževanja na Univerzi.

Ustvarjalnost izhaja iz človekove potrebe po znanju, po lepem in dobrem, zato se znanost in umetnost v zgodovini prepletata, pravi dr. Jože Krašovec: "in samo na ta način uresničujeta ideal, ki ga mnogi vrhunski umetniki in znanstveniki poudarjajo; da moramo vzeti svoje življenje kot poslanstvo."

Slovenija je dežela, ki visoko ceni človekove pravice, dodaja sogovornik, in se trudi tudi za izobraževanje kot univerzalno pravico. Pomembno je, da krepimo prenos znanja s fakultet v družbo in na vsa področja človekovega delovanja. Rektor Zdravko Kačič: "Univerza ima tri osnovna poslanstva; od izobraževanja, raziskovanja in prenosa znanja v okolje. Na vseh teh treh področjih se zaveda moralno etičnih vidikov prenosa znanja v okolje za dobrobit vseh." Rektor mariborske univerze je izpostavil še, da izobrazba in znanje pomenita moč, zato ju stalno spremlja skušnjava zlorabe te moči."

Po besedah varuh človekovih pravic v Republiki Sloveniji Petra Svetine mora biti pravica do izobraževanja dana vsakemu posamezniku, saj se le tako lahko razvija družba. "Pomembno pa je tudi, da se v izobraževanju opremi ljudi z veliko znanja ter z zavedanjem, da je znanje moč in da moči ne smemo zlorabljati, temveč moramo poskrbeti za človeka, sočloveka in nenazadnje celotno skupnost."

Splošna deklaracija človekovih pravic, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 10. decembra 1948 v Parizu, v 26. členu navaja, da ima vsakdo pravico do izobraževanja, izobraževanje pa je usmerjeno k polnemu razvoju človekove osebnosti in utrjevanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.