Predstojnica Inštituta za Medijske komunikacije na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Suzana Žilič Fišer, je poudarila, da so morebitni rezi oziroma ukinitve posameznih enot, vključno z regionalnimi radijskimi in televizijskimi programi, nesprejemljivi: »To je nerazumno in škodljivo za institucijo in za javnost. Že sam premislek nakazuje na popolno nerazumevanje javnega servisa. To ne pomeni niti sanacijo, niti dolgoročno vizijo, verjetno pomeni reševanje določenih pozicij, zato se mi zdi absolutno škodljivo in nerazumno«.
Izračuni finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukinitev nekaterih enot RTV Slovenija vnašajo nemir med zaposlene, pa poudarja filozof Boris Vezjak: » Po mojem gre tukaj vsaj za neko obliko nedostojno in nepremišljene komunikacije oziroma PR, morda gre celo za brutalno komunikacijo s strani vodstva javnega servisa in ne razumem čisto dobro, čemu vsi ti apeli k ukinjanju programov služijo. Se pravi, ta apel razumem kot netakten, na nek način grozljiv. Če rečete, da želite narediti finančni izračun ukinitve 10 programov ali če rečete, da jih nameravate ukiniti, meni to zgleda precej podobna stvar. Če vam delodajalec naroči izračun stroškov za nabavo giljotine, ki bi služila ukinjanju človeških glav, potem pa reče, da ni napovedal ukinjanja glav, ampak ga zanimajo samo stroški nabave giljotine, potem se mine to zdi rahlo smešna argumentacija. Da to ne napoveduje ukinitve je to morda tehnično res, zveni pa psihološko zelo neverodostojno in šokantno«.
Deli sklepa so nezakoniti, še dodaja Vezjak, temu pritrjuje tudi Marko Milosavljevič iz Katedre za novinarstvo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in dodaja: »Jaz se trenutno ne žim pogovarjati o ukinjanju. Najprej je treba narediti analizo javnega interesa, ne samo ekonomskih vidikov. Javna radiotelevizija je v stiski zaradi dveh razlogov. Prvo je bilo neuspešno in slabo vodenje v minulih letih pod prejšnjim vodstvom, drugi razlog finančnih lukenj pa so vse minule vlade in vse minule ministrice in ministri za kulturo v minulih 17 letih«, ker niso želeli ustrezno povišati RTV prispevka glede na rast inflacije oziroma življenjskih stroškov, še izpostavlja Milosavljevič. Glede tega je jasna tudi medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin. »Urejanje teh zadev ne more biti vezano na vsakokratna pogajanja med vodstvom zavoda in katerokoli vlado, ki je trenutno na oblasti. Za zadeva mora biti urejena tako, da je avtomatska«, s tem pa bi se razvezale tudi vse politične povezave, še dodaja predavateljica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.