Načrtovani projekt podjetja Energija na veter, ki namerava na Bistriškem Pohorju postaviti 56 vetrnih elektrarn, v zadnjih dneh zelo odmeva. Minuli teden so na izredni seji kar nekaj dvomov o projektu izrazili svetniki občine Slovenska Bistrica, ob tem je Civilna iniciativa za Pohorje županu predala več kot šeststo podpisov občanov proti postavitvi elektrarn. Ruški svetniki pa so pred dnevi pozvali vlado, naj ustavi postopek umeščanja elektrarn na Pohorju in soglasno zavrnili že potrjeni podpis dogovora o služnostnih pravicah družbi Energija na veter, ki namerava v tej občini za potrebe vetrnic zgraditi kablovod.

Predstavnik Civilne iniciative za Pohorje Drago Mahorko poudarja, da na splošno ne nasprotujejo vetrnim elektrarnam, temveč njihovemu umeščanju na Pohorje oziroma posegom v naravo: "Za umestitev vetrnih elektrarn bi bili potrebni grobi posegi, ki bi popolnoma degradirali in spremenili Pohorje. Iznad pohorskih smrek bi štrlele kar šestkrat višje vetrne elektrarne, uničena bi bila tipična enkratna pohorska kulturna krajina."

Predstavniki podjetja Energija na veter pa na drugi strani trdijo, da so načrti postavitve tovrstnih elektrarn na Pohorju zadostili vsem okoljskim zahtevam, so zunaj izven varovanega območja in da je projekt pomemben za proces zelenega prehoda. Organizacijska vodja projekta pri družbi Energija na veter Jana Habjan pravi, da bi občina Slovenska Bistrica dobila v proračun okoli 2,7 milijona evrov letno, krajani pa bi imeli nižje cene energije: "Dokumentacija bo javnosti dostopna v času javne razgrnitve, kjer bo čas za javno razpravo in usklajevanja. Vsekakor smo izdelali poročilo o vplivih na okolje, in to za vse vetrne elektrarne skupaj. Iz poročila izhaja, da je vpliv na okolje sprejemljiv." Poročilo o vplivih na okolje bo dostopno javnosti v času javne razgrnitve projekta.

Sicer pa je sam projekt umeščanja vetrnih elektrarn na Bistriškem Pohorju v fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnic, vendar po integralnem postopku, kar pomeni, da ni voden v državnem prostorskem načrtu. V javnosti pa se pojavljajo očitki, da gre za načrtno drobljenje projekta, saj so vloge za izdajo gradbenega dovoljenja podane za po dve vetrnici skupaj - oziroma gre za izogibanje državnemu prostorskemu načrtu. "V tem trenutku ni vprašanje, vetrne elektrarne da ali ne; tudi mi se zavedamo, da je potrebna zelena energija. Gre se za način vodenja postopka. Res ne razumem, zakaj je projekt vetrnih elektrarn na Pohorju eden izmed projektov, ki se vodi mimo državnega prostorskega načrta. Vemo, da je v Sloveniji ta hip vrsta projektov, ki se peljejo na tak način, recimo projekti Dravskih elektrarn. Zakaj se vsi postopki ne peljejo na enak način," poudarja župan občine Slovenske Bistrice Ivan Žagar.

Radijski tribuni prisluhnite na spodnji povezavi: