Krajanom je aprila že uspelo preprečiti, da bi se lahko kamnolom širil s slabih dveh na dobrih 7 hektarjev, saj je lastnik podjetja Ecobeton Aleš Počivalšek zaradi njihovega protesta vlogo za širitev umaknil. A rudarske pravice ostajajo. Predstavnica civilne iniciative Barbara Brglez: "Marca je Ministrstvo za infrastrukturo podjetju Ecobeton z uredbo podelilo rudarske pravice za ponovni zagon kamnoloma v Brinjevi gori. Po naših podatkih, pa še ni bila podpisana pogodba." In prav podpis te pogodbe bi krajani radi preprečili, saj je območje Brinjeve gore pomembno ohraniti z več vidikov: "Poleg preprečevanja hrupa, prašenja in obremenitve lokalnih cest, nas skrbi tudi ohranitev narave in kulturne dediščine, saj je v neposredni bližini kamnoloma pomembno arheološko najdišče, dve okoli 300 let stari cerkvi, ki bi bili ob delovanju kamnoloma zagotovo ogroženi, kamnolom pa je v osrčju gozda, ki je ekološko zaščiten. Nenazadnje pa je to območje vodooskrbno in zelo pomembna turistična oziroma rekreacijska točka," še poudarja Brglezova.

Za uveljavitev svojih zahtev – torej dokončno zaprtje kamnoloma Brinjeva gora - krajani vseh treh občin pričakujejo podporo lokalnih oblastnikov, torej občin, pristojnih inšpekcijskih služb in Zavoda za varstvo kulturne dediščine.