Medicinska fakulteta v Mariboru je nedavno praznovala 20 let obstoja. 2. oktobra 2003 je državni zbor ustanovil drugo medicinsko fakulteto v Mariboru, že decembra 2003 pa je bil objavljen tudi prvi razpis za prvo generacijo študentov na programu splošna medicina. Septembra lani pa je minilo tudi deset let od slovesnega odprtja nove stavbe Medicinske fakultete ob obrežju Drave. Do zdaj je na tej fakulteti diplomiralo že več kot tisoč diplomantov. Več o fakulteti, študiju, prostorskih razmerah, načrtih in viziji za naprej pa smo se pogovarjali z dekanom dr. Iztokom Takačem.

Medicinska fakulteta je torej nedavno praznovala dvajset let obstoja. Pobude za ustanovitev fakultete pa segajo mnogo dlje nazaj, kajne?

"Prve realnejše razprave in prizadevanja za ustanovitev Medicinske fakultete Univerze v Mariboru so se začele v zadnjem desetletju 20. stoletja. Strokovni uspehi in imenovanja prvih kliničnih oddelkov v Splošni bolnišnici Maribor na predlog Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani so temelji nadaljnje strokovne rasti Učne bolnišnice Maribor in njenega preoblikovanja v Univerzitetni klinični center Maribor.
Zdravniki splošne bolnišnice in kasneje UKC Maribor so svoje pedagoške vrline kalili tudi pri delu s študenti Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so prihajali v mariborsko bolnico na klinične vaje v večjem številu že od leta 1990 naprej. Pedagoško so sodelovali tudi na Višji in pozneje na Visoki zdravstveni šoli v Mariboru, ki se je kasneje razvila v Fakulteto za zdravstvene vede, kakor tudi na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Odločitev, da se v Mariboru ustanovi medicinska fakulteta, je odločno podprlo tudi vodstvo mariborske univerze. Posebna delovna skupina pod vodstvom akad. zasl. prof. dr. Željka Kneza je analizirala laboratorijske kapacitete za izvedbo predkliničnih predmetov – prva leta so jih študentje poslušali na številnih fakultetah Univerze v Mariboru. V takratni Splošni bolnišnici Maribor so svoje bogate izkušnje in moči združili doc. dr. Gregor Pivec, prof. dr. Ivan Krajnc in doc. dr. Vojko Flis, ki so postavili temelje kasnejšega razvoja fakultete. Pri tem je ključno vlogo na državnem nivoju odigral mariborski poslanec prof. Rudolf Moge.

V pripravi elaborata učnega načrta za medicinsko fakulteto je sodelovala skupina strokovnjakov: akad. prof. dr. Ivan Krajnc, doc. dr. Vojko Flis, prof. dr. Eldar M. Gadžijev, prof. dr. Borut Gorišek, prof. dr. Elko Borko, prof. dr. Alojz Gregorič, prof. dr. Dušanka Mičetić Turk, prof. dr. Kazimir Miksić, doc. dr. Radovan Hojs, doc. dr. Erih Tetičkovič, doc. dr. Zmago Turk in jaz. Odgovorna oseba programa je bil prof. dr. Ivan Krajnc.

Fakulteta je bila ustanovljena z odlokom o preoblikovanju Univerze v Mariboru, ki ga je oktobra leta 2003 soglasno sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Decembra istega leta je Svet za visoko šolstvo potrdil univerzitetni študijski program Splošna medicina; 3. decembra vsako leto slavimo kot dan mariborske medicinske fakultete. Prvi dekan naše fakultete je postal akad. zasl. prof. dr. Ivan Krajnc, ki je fakulteto vodil od samega nastanka, v obdobju zagona študijskega programa Splošne medicine in Biomedicinske tehnologije, pa vse do leta 2020, ko sem prevzel funkcijo v. d. dekana.

Fakulteto obsega 36 kateder in 11 inštitutov. Strokovne službe so organizirane v tri centre: Center za študentske in študijske zadeve ter mednarodno sodelovanje, ki ga vodi mag. Milena Orož Črešnar, Center za ekonomske in splošne zadeve, ki ga vodi Vesna Krajnc in Center za pravne in kadrovske zadeve, ki ga vodi mag. Jelka Rakun."

Diplomantov je že preko tisoč do sedaj… Kolikšna je točna številka? Kakšna je struktura vaših diplomantov oziroma študentov? Kako uspešni so pri študiju?

"V oktobru 2004 smo vpisali prvih 89 študentov splošne medicine na tedaj še univerzitetni študijski program Splošna medicina. Maja leta 2008 je Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije potrdil prenovljeni, z bolonjsko deklaracijo usklajeni enoviti magistrski študijski program Splošna medicina, nakar smo v študijskem letu 2009/2010 vpisali 96 študentov po tem novem bolonjskem programu. Študij traja 6 let oziroma 12 semestrov, obsega 5775 ur teoretičnega in praktičnega študija in je ovrednoten s 360 ECTS točkami. Študentje lahko ob 52 obveznih predmetih izbirajo tudi med 35 izbirnimi predmeti, pri katerih lahko poglobljeno razvijajo svoje znanje in sposobnosti.

Poglavitna značilnost tega študija je tesna prepletenost predmetov znotraj posameznih letnikov - horizontalno in med letniki- vertikalno. Vlogo povezovalca imajo PBL-moduli (angl. Problem Based Learning), ki smo jih v slovenskem prostoru pričeli izvajati prav na naši fakulteti. Na osnovi središčnih problemov v obliki spirale pokrivajo vsa področja medicine, od poznavanja temeljev teorije in prakse, usposabljanja v kliničnem okolju in postopnega doseganja samostojnosti, ki študente vodi v samostojno poklicno pot zdravnika. Mednarodno primerljiv študij ponuja študentom pod vodstvom in ob nadzoru učiteljev obilo praktičnega dela ob bolniku in omogoča mednarodno izmenjavo študentov in profesorjev z medicinskimi fakultetami znotraj Evropske unije, pa tudi izven nje. Študentom zagotavljamo ustrezna bazična in klinična znanja ter veščine in jih vzgajamo v smislu visoke etičnosti in za bodočega zdravnika primernega vedenja. Naš temeljni cilj je pripraviti študente za samostojno delo odgovornega zdravnika. Prodekan za izobraževalno dejavnost in študijske zadeve je že od vsega začetka red. prof. dr. Radovan Hojs.

Do konca leta 2023 je na fakulteti diplomiralo 1093 študentov. Od tega je približno 40 odstotkov moškega spola. Prihajajo predvsem iz Štajerske, pa tudi iz drugih slovenskih pokrajin. Tujcev zaenkrat ne vpisujemo, ker ni sistema, ki bi omejil zgornje število vpisanih. Vsako leto pa vpišemo tudi 2-3 Slovence brez slovenskega državljanstva."

Ali vaši diplomanti uspešno zapolnjujejo primanjkljaj po zdravniškem kadru v Sloveniji oziroma na našem koncu države?

"Absolutno. Brez že izšolanih več kot tisoč zdravnikov na naši fakulteti si sploh ne moremo predstavljati delovanja zdravstvenega sistema, saj je kljub temu še vedno zelo prisotno veliko pomanjkanje zdravnikov na vseh področjih. Potrebe prebivalstva so vse večje; preko 25 odstotkov populacije je starejše od 65 let. Uvedli smo številne nove metode zdravljenja, danes uspešno zdravimo številne bolezni in stanja, ki se prej niso zdravila ali so se manj uspešno. Vse to zahteva več kadra, pa ne samo zdravnikov, tudi medicinskih sester, farmacevtov in ostalih zdravstvenih delavcev."

Veliko ljudi v Sloveniji nima osebnega zdravnika. Torej je kljub drugi medicinski fakulteti še vedno velik primanjkljaj, kajne?

"Drži, še vedno primanjkuje zdravnikov, zato obe fakulteti, v Mariboru in Ljubljani, povečujeta število vpisnih mest vse od leta 2019. Seveda pa sta obe fakulteti prostorsko omejeni, kar smo pristojnemu ministrstvu tudi povedali."

Kolikšno pa je zanimanje za družinsko medicino med študenti?

"Zanimanje postopno narašča. Res pa je, da smo v Sloveniji priča pomanjkanju družinskih zdravnikov zato, ker se nahajamo v obdobju, ko se jih veliko upokojuje in bo ta primankljaj večji. Zato država povečuje število razpisanih specializacij za družinsko medicino in da dodatno finančno nagradi tiste zdravnike, ki se odločijo za to vejo medicine."

Katere veje medicine pa mlade najbolj zanimajo?

"Ni ene same veje. V zadnjem času opažamo največje zanimanje za specializacije, kot so radiologija, plastična in rekostruktivna kirurgija, ..."

Drži, da je zanimanje za študij medicine vse večje? Vendar ste seveda omejeni pri vpisu, kajne. Koliko vpisnih mest ste imeli za tekoče študijsko leto?

"Tako je. V programu splošne medicine smo na 110 mest vpisali 115 študentov, v programu dentalne medicine pa na 24 mest 30 študentov. To znese skupaj 145 študentov v 1. letniku, poleg tega pa smo vpisali še 20 študentov v 1. letnik podiplomskega študija Biomedicinska tehnologija, kar skupaj znese 165 študentov. Torej za 65 odstotkov presegamo prostorske kapacitete naše fakultete. Na celotni fakulteti je trenutno preko 650 študentov v šestih letnikih."

Kje so se diplomanti vaše fakultete zaposlili oziroma se zaposlujejo? Kje iščejo poklicne izzive?

"Najpogosteje se zaposlijo v domačem okolju, v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, nekaj jih gre med zasebnike."

Imate podatek, koliko diplomantov odide oziroma je odšlo v tujino? Ko govorimo o tujini, kam "vleče" vaše diplomante, v katere države oziroma bolnišnice in zdravstvene ustanove?

"Natančnega podatka nimamo; okoli pet odstotkov diplomantov si poišče delo v tujini. Navadno gredo v zahodne države, kjer so pogoji za delo ustreznejši, delovne obremenitve manjše in kvaliteta življenja boljša."

Kdo so profesorji, predavatelji? Koliko je pedagoškega kadra, ga je dovolj?

"Večina predavateljev, ki so vsi habilitirani učitelji, torej docenti ali profesorji, prihaja iz domačega okolja, to je Maribora. Nekaj jih je iz drugih krajev Slovenije, predvsem iz Ljubljane in Celja. Nekaj predavateljev prihaja iz Graza. Na dentalni medicini poleg naših predavajo učitelji iz hrvaške Reke, za kar smo jim še posebej hvaležni."

Kako je z medicinsko opremo, ki se jo uporablja za poučevanje oziroma študij? Med drugim ste nedavno dobili novo vrhunsko znanstvenoraziskovalno opremo za analizo genoma, DNA in RNA.

"Medicinska fakulteta ima za poučevanje na voljo najsodobnejšo opremo, prav tako pa imamo vrhunsko raziskovalno opremo, ki smo jo pridobili v okviru raziskovalnih projektov in projekta mariborske univerze, ki se imenuje RIUM in ki omogoča, da raziskovalne skupine na natečaju pridobijo najsodobnejše aparature, ki jih potrebujejo. Posebej smo ponosni na naš simulacijski center, kjer potekajo simulacije na posebnih modelih, kar omogoča študentom, da se naučijo kliničnih veščin še pred vstopom v klinično okolje, torej še preden se prične delo z bolniki."

Pomemben mejnik je bil pred desetimi leti, ko je bila slovesna otvoritev nove stavbe ob obrežju Drave. Seveda pa danes govorimo o potrebni širitvi stavbe oziroma Medicinske fakultete.

"V začetku je fakulteta delovala na številnih lokacijah, v prostorih rektorata mariborske univerze, v prostorih Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Pomembni pridobitvi v prvem obdobju delovanja fakultete sta obnovi stavbe na Ljubljanski 5 za potrebe anatomije in fiziologije, predane v uporabo v leta 2004, in stavbe na Magdalenskem trgu 5, predane v uporabo leta 2006, kjer so bili laboratoriji za biokemijo, biofiziko, biologijo celice, farmakologijo s toksikologijo in genetiko.
Z razumevanjem Univerzitetnega kliničnega centra je medicinska fakulteta s prilagoditvijo prostorov v kleti novega ušesnega oddelka opremila najsodobnejši simulacijski center v tem delu Evrope (slovesno predan namenu leta 2009); na nekdanjem ušesnem oddelku pa še prostore za urjenje kliničnih veščin (OSCE–laboratorij, predan v uporabo leta 2010). Leta 2010 so bili predani namenu tudi prostori laboratorija za multifotonsko mikroskopijo.

Že takoj po pričetku študija so se pričele aktivnosti za izgradnjo lastne stavbe, ki bi omogočila kakovosten in sodoben študij medicine. Z razumevanjem Mestne občine Maribor smo imeli možnost izbiranja treh lokacij. Odločili smo se za lokacijo na Taborski ulici 8, predvsem zaradi bližine učne bolnišnice Maribor oziroma UKC Maribor, čeprav je bila ta lokacija za gradnjo najbolj zahtevna. Od samega pričetka snovanja in priprave dokumentov, ki so bili potrebni za pridobitev evropskih sredstev, pa tudi pri izbiri arhitekta, profesorja Borisa Podrecce, nas je vodila osrednja misel – stavba naj bo zgrajena kvalitetno in v duhu najnovejših medicinskih dosežkov. Idejni oče sedanje zgradbe na tej lokaciji je bil ing. Igor Recer.

Tedanje Ministrstvo za šolstvo in vlada sta projekt izgradnje nove fakultete uvrstili med državne projekte za evropska sredstva, kar je bilo ključnega pomena za zagotovitev financ. Sledili sta dve leti, ko smo izbirali izvajalca gradbenih del. Vodstvo fakultete je, po tem, ko je dobilo pooblastila od rektorata mariborskew univerze, izbralo izvajalca del, skladno z odločitvami Državne revizijske komisije. Za izvajalca sta bili izbrani podjetji Begrad in Granit, ki sta odlično opravili zaupano jima nalogo. Gradnja se je zaključila brez aneksov o dodatnih delih in brez dodatnih financiranj. Temeljni kamen je bil položen junija leta 2011. Nova stavba z 12 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin je bila predana v uporabo septembra leta 2013, kar pomeni, da je bila zgrajena v rekordnih dveh letih in treh mesecih. Študijsko leto 2013/2014 se je lahko začelo že v novih prostorih.

Nova fakulteta sestoji iz dveh delov. V pedagoškem delu imajo študenti in učitelji na voljo najsodobnejše simulatorje, virtualne bolnike, laboratorij za pouk kliničnih veščin, elektronske mize za pouk anatomije, sodobno opremo za diagnostiko bolezni prebavil in ginekoloških bolezni, sodobne ultrazvočne aparate, aparate za diagnostiko in zdravljenje bolezni gibal, telemedicinsko tehnologijo, video konferenčne prostore, 3D tehnologijo, itd. V raziskovalnih laboratorijih imamo številne nove laboratorijske instrumente za različne discipline od patologije, fiziologije, molekularne biologije, farmakologije, mikrobiologije, kemije in biokemije, do genetike."

Kako daleč pa so načrti glede širitve fakultete?

"Vsekakor je širitev fakultete potrebna v nekem srednjeročnem času. Leta 2022 smo na ministrstvo za visoko šolstvo naslovili vso dokumentacijo, potrebno za širitev, vendar do danes še nismo dobili odgovora na našo vlogo."

Nedavno ste ustanovili tudi študij dentalne medicine. Koliko študentov je vpisanih v ta študij? Vse potrebno za ta študij ste zagotovili na fakulteti sami, kajne? Gre pravzaprav za zelo drag študij, zaradi potrebne opreme… Kako je s kadrom za ta študij?

"Nacionalna Agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) nam je 9. januarja 2020 podelila akreditacijo za študij dentalne medicine na naši fakulteti za nedoločen čas. Vendar se je študij zaradi težav s financiranjem programa preložil iz študijskega leta 2020/2021 na leto kasneje. Tako smo prvo generacijo dvajsetih študentov na tej smeri vpisali v študijskem letu 2021/22. V študijskem letu 2022/23 je bilo število vpisanih študentov 24 in v letu 2023/24 kar 30 študentov v 1. letnik. Izvajanje predkliničnih in medicinskih predmetov v prvem in drugem letniku poteka brez težav, saj jih izvajajo visokošolski učitelji naše fakultete, medtem ko smo se za izvajanje strokovnih kliničnih predmetov, zaradi pomanjkanja habilitiranih učiteljev s področja dentalne medicine v severovzhodni Sloveniji, obrnili za pomoč in sodelovanje na Fakulteto za dentalno medicino Univerze v Reki, Hrvaška, ki nam tudi pomaga. Funkcijo v. d. prodekanice za dentalno medicino odlično opravlja zasl. prof. dr. Dušanka Mičetić Turk."

Kako pa kaže s študijem farmacije?

"V kratkoročnem načrtu imamo akreditacijo študijskega programa Farmacija, ki ga nameravamo predstaviti NAKVIS-u v letu 2024. V ta namen je imenovan tudi v. d. prodekana za farmacijo, izr. prof. dr. Uroš Maver."

Pogovoru prisluhnite na povezavi: